Pogodba
o Ustavi za Evropo

Traktato pri
estigo de Eŭropa Konstitucio

PREAMBULA

PREAMBLO

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ BELGIJCEV, PREDSEDNIK ČEŠKE REPUBLIKE, NJENO VELIČANSTVO KRALJICA DANSKE, PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE, PREDSEDNIK REPUBLIKE ESTONIJE, PREDSEDNIK HELENSKE REPUBLIKE, NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ ŠPANIJE, PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE, PREDSEDNICA IRSKE, PREDSEDNIK ITALIJANSKE REPUBLIKE, PREDSEDNIK REPUBLIKE CIPER, PREDSEDNICA REPUBLIKE LATVIJE, PREDSEDNIK REPUBLIKE LITVE, NJEGOVA KRALJEVA VISOKOST VELIKI VOJVODA LUKSEMBURŠKI, PREDSEDNIK REPUBLIKE MADŽARSKE, PREDSEDNIK MALTE, NJENO VELIČANSTVO KRALJICA NIZOZEMSKE, ZVEZNI PREDSEDNIK REPUBLIKE AVSTRIJE, PREDSEDNIK REPUBLIKE POLJSKE, PREDSEDNIK PORTUGALSKE REPUBLIKE, PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE, PREDSEDNIK SLOVAŠKE REPUBLIKE, PREDSEDNICA REPUBLIKE FINSKE, VLADA KRALJEVINE ŠVEDSKE, NJENO VELIČANSTVO KRALJICA ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,LIA MOŜTO LA REĜO DE LA BELGOJ, LA PREZIDANTO DE LA ĈEĤA RESPUBLIKO, ŜIA MOŜTO LA REĜINO DE DANLANDO, LA PREZIDANTO DE LA GERMANA FEDERACIA RESPUBLIKO, LA PREZIDANTO DE LA ESTONA RESPUBLIKO, LA PREZIDANTO DE LA GREKA RESPUBLIKO, LIA MOŜTO LA REĜO DE HISPANUJO, LA PREZIDANTO DE LA FRANCA RESPUBLIKO, LA PREZIDANTINO DE IRLANDO, LA PREZIDANTO DE LA ITALA RESPUBLIKO, LA PREZIDANTO DE LA KIPRA RESPUBLIKO, LA PREZIDANTINO DE LA LATVA RESPUBLIKO, LA PREZIDANTO DE LA LITOVA RESPUBLIKO, LIA REĜA MOŜTO LA GRANDDUKO DE LUKSEMBURGIO, LA PREZIDANTO DE LA HUNGARA RESPUBLIKO, LA PREZIDANTO DE MALTO, ŜIA MOŜTO LA REĜINO DE NEDERLANDO, LA FEDERACIA PREZIDANTO DE LA AŬSTRA RESPUBLIKO, LA PREZIDANTO DE LA POLA RESPUBLIKO, LA PREZIDANTO DE LA PORTUGALA RESPUBLIKO, LA PREZIDANTO DE LA SLOVENA RESPUBLIKO, LA PREZIDANTO DE LA SLOVAKA RESPUBLIKO, LA PREZIDANTINO DE LA FINNLANDA RESPUBLIKO, LA REGISTARO DE LA SVEDA REĜOLANDO, ŜIA MOŜTO LA REĜINO DE LA UNUIĜINTA REĜOLANDO DE GRANDA BRITUJO KAJ NORD-IRLANDO,
OB ZAJEMANJU navdiha iz kulturne, verske in humanistične dediščine Evrope, iz katere so se razvile univerzalne vrednote nedotakljivosti in neodtujljivosti človekovih pravic, svobode, demokracije, enakosti in pravne države,INSPIRATE de la kultura, religia kaj humanisma tradicio de Eŭropo, el kiu disvolviĝis la netuŝeblaj kaj neforpreneblaj rajtoj de la homo, la libereco, la demokratio, la egaleco kaj la universalaj valoroj de la konstitucia ŝtateco,
V VERI, da namerava Evropa, ponovno združena po bridkih izkušnjah, napredovati po poti civilizacije, napredka in blaginje v dobro vseh svojih prebivalcev, tudi najšibkejših in najbolj prikrajšanih, da želi ostati celina, odprta za kulturo, znanje in družbeni napredek, in da želi poglobiti demokratičnost in preglednost njenega javnega življenja ter si prizadevati za mir, pravico in solidarnost v svetu,KONVINKIĜINTE, ke Eŭropo reunuiĝinta post doloraj spertoj deziras – por la bono de ĉiuj siaj loĝantoj, inkluzive la plej malfortajn kaj helpobezonajn – iri ankaŭ estonte la vojon de la civilizo, progreso kaj prospero; ke ĝi volas resti kontinento malferma al la kulturo, scio kaj socia progreso; ke ĝi deziras pliintensigi la demokratan kaj travideblan karakteron de sia publika vivo, kaj tutmonde agadi por la paco, justeco kaj solidareco,
V PREPRIČANJU, da so narodi Evrope, čeprav ponosni na svojo nacionalno identiteto in zgodovino, odločeni preseči starodavne delitve in v vedno tesnejši povezanosti oblikovati skupno usodo,GVIDATE DE LA KONVINKO, ke la popoloj de Eŭropo decidis, restante fieraj pri siaj naciaj identecoj kaj historioj, superi siajn praajn dividiĝojn, kaj – unuiĝinte pli strikte ol iam ajn – ili aspiras elformi komunan destinon,
PREPRIČANI, da jim Evropa, "združena v raznolikosti", nudi najboljšo možnost, da ob spoštovanju pravic posameznika in ob zavedanju svoje odgovornosti do prihodnjih generacij in do Zemlje, nadaljujejo ta smel podvig ustvarjanja območja človeškega upanja,KONVINKIĜINTE, ke Eŭropo tiamaniere "unuiĝinta en diverseco" proponas la plej bonan ŝancon al efektivigo de tiu grandioza entrepreno, pro kiu ĉi tiu areo – ĉe respekto de la rajtoj de ĉiuj individuoj kaj konsciante sian respondecon pri la estontaj generacioj kaj pri la futuro de la Tero – fariĝas speciala areo de espero de la homaro,
ODLOČENI, da delo, opravljeno v okviru pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti in Pogodbe o Evropski uniji, nadaljujejo z ohranjanjem kontinuitete pravnega reda Skupnosti,KUN LA DECIDO, ke ili pluevoluigas la rezultojn atingitajn kadre de la traktatoj estigantaj la Eŭropajn Komunumojn kaj de la traktato pri la Eŭropa Unio, samtempe certigante la kontinuecon de la komunumaj atingaĵoj,
HVALEŽNI članom Evropske konvencije, da so pripravili osnutek te ustave v imenu državljanov in držav Evrope,DANKANTE, nome de la civitanoj kaj ŝtatoj de Eŭropo, la membrojn de la Eŭropa Laborgrupo pro la ellaboro de tiu ĉi konstitucio-projekto,
SO ZA SVOJE POOBLAŠČENCE IMENOVALI:
ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA BELGIJCEV, Guy VERHOFSTADT predsednik vlade, Karel DE GUCHT minister za zunanje zadeve; ZA PREDSEDNIKA ČEŠKE REPUBLIKE, Stanislav GROSS predsednik vlade, Cyril SVOBODA minister za zunanje zadeve; ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO DANSKE, Anders Fogh RASMUSSEN predsednik vlade, Per Stig MØLLER minister za zunanje zadeve; ZA PREDSEDNIKA ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE, Gerhard SCHRÖDER zvezni kancler, Joseph FISCHER zvezni minister za zunanje zadeve in namestnik zveznega kanclerja; ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE ESTONIJE, Juhan PARTS predsednik vlade, Kristiina OJULAND ministrica za zunanje zadeve; ZA PREDSEDNIKA HELENSKE REPUBLIKE, Kostas KARAMANLIS predsednik vlade, Petros G. MOLYVIATIS minister za zunanje zadeve; ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA ŠPANIJE, José Luis RODRÍGUEZ ZAPATERO predsednik vlade, Miguel Angel MORATINOS CUYAUBÉ minister za zunanje zadeve in razvojno sodelovanje; ZA PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE, Jacques CHIRAC predsednik republike, Jean-Pierre RAFFARIN predsednik vlade, Michel BARNIER minister za zunanje zadeve; ZA PREDSEDNICO IRSKE, Bertie AHERN predsednik vlade (Taoiseach), Dermot AHERN minister za zunanje zadeve; ZA PREDSEDNIKA ITALIJANSKE REPUBLIKE, Silvio BERLUSCONI predsednik vlade, Franco FRATTINI minister za zunanje zadeve; ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE CIPER, Tassos PAPADOPOULOS predsednik republike, George IACOVOU minister za zunanje zadeve; ZA PREDSEDNICO REPUBLIKE LATVIJE, Vaira VĪĶE FREIBERGA predsednica republike, Indulis EMSIS predsednik vlade; Artis PABRIKS minister za zunanje zadeve; ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE LITVE, Valdas ADAMKUS predsednik republike, Algirdas Mykolas BRAZAUSKAS predsednik vlade, Antanas VALIONIS minister za zunanje zadeve; ZA NJEGOVO KRALJEVO VISOKOST VELIKEGA VOJVODO LUKSEMBURŠKEGA, Jean-Claude JUNCKER predsednik vlade, Ministre d'État, Jean ASSELBORN podpredsednik vlade, minister za zunanje zadeve in priseljevanje; ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE MADŽARSKE, Ferenc GYURCSÁNY predsednik vlade, László KOVÁCS minister za zunanje zadeve; ZA PREDSEDNIKA MALTE, The Hon Lawrence GONZI predsednik vlade, The Hon Michael FRENDO minister za zunaje zadeve; ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO NIZOZEMSKE, DR. J. P. BALKENENDE predsednik vlade, DR. B. R. BOT minister za zunanje zadeve; ZA ZVEZNEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE AVSTRIJE, Dr. Wolfgang SCHÜSSEL zvezni kancler, Dr. Ursula PLASSNIK zvezna ministrica za zunanje zadeve; ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE POLJSKE, Marek BELKA predsednik vlade, Włodzimierz CIMOSZEWICZ minister za zunanje zadeve; ZA PREDSEDNIKA PORTUGALSKE REPUBLIKE, Pedro Miguel DE SANTANA LOPES predsednik vlade, António Victor MARTINS MONTEIRO minister za zunanje zadeve in portugalske skupnosti v tujini; ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE, Anton ROP predsednik vlade, Ivo VAJGL minister za zunanje zadeve; ZA PREDSEDNIKA SLOVAŠKE REPUBLIKE, Mikuláš DZURINDA predsednik vlade, Eduard KUKAN minister za zunanje zadeve; ZA PREDSEDNICO REPUBLIKE FINSKE, Matti VANHANEN predsednik vlade, Erkki TUOMIOJA minister za zunanje zadeve; ZA VLADO KRALJEVINE ŠVEDSKE, Göran PERSSON predsednik vlade, Laila FREIVALDS ministrica za zunanje zadeve; ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE, The RT. Hon Tony BLAIR predsednik vlade, The RT Hon Jack STRAW državni sekretar za zunanje zadeve in zadeve Commonweltha
DELEGIS KIEL SIAJN PLENRAJTIGITOJN:
LIA MOŜTO LA REĜO DE LA BELGOJ, ĉefministron Guy VERHOFSTADT, ministron pri eksteraj aferoj Karel DE GUCHT; LA PREZIDANTO DE LA ĈEĤA RESPUBLIKO, ĉefministron Stanislav GROSS, ministron pri eksteraj aferoj Cyril SVOBODA; ŜIA MOŜTO LA REĜINO DE DANLANDO, ĉefministron Anders Fogh RASMUSSEN, ministron pri eksteraj aferoj Per Stig MØLLER; LA PREZIDANTO DE LA GERMANA FEDERACIA RESPUBLIKO, federacian kancelieron GERHARD SCHRÖDER, federacian ministron pri eksteraj aferoj kaj federacian vickancelieron Joseph FISCHER; LA PREZIDANTO DE LA ESTONA RESPUBLIKO, ĉefministron Juhan PARTS, ministron pri eksteraj aferoj Kristiina OJULAND; LA PREZIDANTO DE LA GREKA RESPUBLIKO, ĉefministron Kostas KARAMANLIS, ministron pri eksteraj aferoj Petros G. MOLYVIATIS; LIA MOŜTO LA REĜO DE HISPANUJO, la prezidanton de la registaro José Luis RODRÍGUEZ ZAPATERO, la ministron respondecan pri eksteraj aferoj kaj kunlaboro Miguel Angel MORATINOS CUYAUBÉ; LA PREZIDANTO DE LA FRANCA RESPUBLIKO, la prezidanton de la respubliko Jacques CHIRAC, ĉefministron Jean-Pierre RAFFARIN, ministron pri eksteraj aferoj Michel BARNIER; LA PREZIDANTINO DE IRLANDO, ĉefministron (Taoiseach-on) Bertie AHERN, ministron pri eksteraj aferoj Dermot AHERN; LA PREZIDANTO DE LA ITALA RESPUBLIKO, ĉefministron Silvio BERLUSCONI, ministron pri eksteraj aferoj Franco FRATTINI; LA PREZIDANTO DE LA KIPRA RESPUBLIKO, la prezidanton de la respubliko Tassos PAPADOPOULOS, ministron pri eksteraj aferoj George IAKOVOU; LA PREZIDANTINO DE LA LATVA RESPUBLIKO, prezidantinon de la respubliko Vaira VĪĶE FREIBERGA, ĉefministron Indulis EMSIS, ministron pri eksteraj aferoj Artis PABRIKS; LA PREZIDANTO DE LA LITOVA RESPUBLIKO, prezidanton de la respubliko Valdas ADAMKUS, ĉefministron Algirdas Mykolas BRAZAUSKAS, ministron pri eksteraj aferoj Antanas VALIONIS; LIA REĜA MOŜTO LA GRANDDUKO DE LUKSEMBURGO, ĉefministron, Ministre d'État-on Jean-Claude JUNCKER, vic-ĉefministron, ministron pri eksteraj- kaj enmigradaj aferoj Jean ASSELBORN; LA PREZIDANTO DE LA HUNGARA RESPUBLIKO, ĉefministron Ferenc GYURCSÁNY, ministron pri eksteraj aferoj László KOVÁCS; LA PREZIDANTO DE MALTO, ĉefministron Hon. Lawrence GONZI, ministron pri eksteraj aferoj Hon. Michael FRENDO; ŜIA MOŜTO LA REĜINO DE NEDERLANDO, ĉefministron D-ron J. P. BALKENENDE, ministron pri eksteraj aferoj D-ron B. R. BOT; LA FEDERACIA PREZIDANTO DE LA AŬSTRA RESPUBLIKO, federacian kancelieron D-ron Wolfgang SCHÜSSEL, federacian ministron pri eksteraj aferoj D-rinon Ursula PLASSNIK; LA PREZIDANTO DE LA POLA RESPUBLIKO, ĉefministron Marek BELKA, ministron pri eksteraj aferoj Włodzimierz CIMOSZEWICZ; LA PREZIDANTO DE LA PORTUGALA RESPUBLIKO, ĉefministron Pedro Miguel DE SANTANA LOPES, ministron pri eksteraj aferoj kaj ministron respondecan pri la eksterlimaj portugalaj komunumoj António Victor MARTINS MONTEIRO; LA PREZIDANTO DE LA SLOVENA RESPUBLIKO, la prezidanton de la registaro Anton ROP, ministron pri eksteraj aferoj Ivo VAJGL; LA PREZIDANTO DE LA SLOVAKA RESPUBLIKO, ĉefministron Mikuláš DZURINDA, ministron pri eksteraj aferoj Eduard KUKAN; LA PREZIDANTINO DE LA FINNLANDA RESPUBLIKO, ĉef-ministron Matti VANHANEN, ministron pri eksteraj aferoj Erkki TUOMIOJA; LA REGISTARO DE LA SVEDA REĜOLANDO, ĉefministron Göran PERSSON, ministron pri eksteraj aferoj Laila FREIVALDS; ŜIA MOŜTO LA REĜINO DE GRANDA BRITUJO KAJ NORD-IRLANDO, ĉefministron Rt. Hon Tony BLAIR, ministron pri eksteraj aferoj kaj pri aferoj de la Brita Naciaro Rt. Hon Jack STRAW;
KI so se po izmenjavi pooblastil v pravilni in predpisani obliki dogovorili o naslednjem:KIUJ, interŝanĝinte siajn plenrajtigilojn agnoskitajn en bona kaj konvena ordo, konsentis pri la sekvantaj dispozicioj:

I. DELI-a PARTO
I. NASLOV: OPREDELITEV IN CILJI UNIJEI-a TITOLO: DIFINO KAJ CELOJ DE LA UNIO
I-1. člen: Ustanovitev UnijeI-1-a artikolo: La kreo de la Unio
(1) Na podlagi volje državljanov in držav Evrope, da gradijo skupno prihodnost, se s to ustavo ustanavlja Evropska unija, na katero države članice prenašajo pristojnosti za uresničevanje svojih skupnih ciljev. Unija usklajuje politike držav članic zaradi doseganja teh ciljev in na način, svojstven skupnosti izvaja pristojnosti, ki so ji dodeljene.(1) Gvidate de la deziro de civitanoj kaj ŝtatoj de Eŭropo konstrui sian komunan estontecon, per ĉi tiu Konstitucio kreiĝas la Eŭropa Unio, al kiu la membroŝtatoj havigas agosferojn por atingi siajn komunajn celojn. La Unio kunordigas la membroŝtatajn politikojn direktiĝantajn al efektivigo de tiuj ĉi komunaj celdifinoj, kaj la ricevitajn agosferojn praktikas laŭ komunuma maniero.
(2) Unija je odprta za vse evropske države, ki upoštevajo njene vrednote in so predane njihovemu skupnemu uveljavljanju.(2) La Unio estas malfermata antaŭ ĉiuj tiaj eŭropaj ŝtatoj, kiuj respektas ĝiajn valorojn, kaj engaĝas sin al komuna efektivigo de tiuj valoroj.
I-2. člen: Vrednote UnijeI-2-a artikolo: La valoroj de la Unio
Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost in enakost med ženskami in moškimi.La Unio baziĝas sur la valoroj de respekto de la homa digno, libereco, demokratio, egaleco, konstitucia ŝtateco kaj respekto de la homaj rajtoj, inkluzive la rajtojn de personoj apartenantaj al minoritatoj. Tiuj ĉi valoroj estas komunaj en la membroŝtatoj, en la socio de plurismo, malpermeso de diskriminacio, toleremo, justeco, solidareco, kaj de egaleco inter virinoj kaj viroj.
I-3. člen: Cilji UnijeI-3-a artikolo: La celoj de la Unio
(1) Cilj Unije je krepitev miru, svojih vrednot in blaginje svojih narodov.(1) La celo de la Unio estas antaŭenigi la pacon, siajn valorojn kaj la bonstaton de siaj popoloj.
(2) Unija nudi svojim državljanom območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja in notranji trg s svobodno in neizkrivljeno konkurenco.(2) La Unio proponas al siaj civitanoj areon de libereco, sekureco kaj justo sen internaj limoj, kaj unuecan internan merkaton, kie la konkurenco estas libera kaj ne difektita.
(3) Unija si prizadeva za trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in stabilnosti cen, za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja. Spodbuja znanstveni in tehnološki napredek.(3) La Unio laboras por la daŭrigebla disvolvo de Eŭropo, kiu baziĝas sur ekvilibrigita ekonomia kresko, prezostabileco kaj sur sociala merkatekonomio kun alta konkurenca kapablo, kiu difinas kiel celon la plenan dungitecon kaj socian progreson, kaj kiu kunligiĝas kun altnivela defendo kaj plibonigo de kvalito de la vivmedio. La Unio antaŭenigas la sciencan kaj teknikan progreson.
Bori se proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo pravic otrok.La Unio luktas kontraŭ socia ekskludo kaj diskriminacio, kaj antaŭenigas la socian justecon kaj protekton, egalecon inter viroj kaj virinoj, solidarecon inter la generacioj kaj defendon de la rajtoj de infanoj.
Spodbuja gospodarsko, socialno in teritorialno povezanost ter solidarnost med državami članicami.La Unio antaŭenigas la ekonomian, socian kaj teritorian koherecon, kaj la solidarecon inter la membroŝtatoj.
Spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine.La Unio respektas sian riĉan diversecon kulturan kaj lingvan, kaj certigas la konservon kaj pluan riĉigon de la eŭropa kultura heredaĵo.
(4) V odnosih z ostalim svetom Unija podpira in spodbuja svoje vrednote in interese. Prispeva k miru, varnosti, trajnostnemu razvoju Zemlje, solidarnosti in medsebojnemu spoštovanju med narodi, prosti in pravični trgovini, odpravi revščine in varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok, kakor tudi k doslednemu upoštevanju in razvoju mednarodnega prava, zlasti k upoštevanju načel Ustanovne listine Združenih narodov.(4) En siaj rilatoj al aliaj partoj de la mondo la Unio defendas kaj efektivigas siajn valorojn kaj interesojn. Ĝi kontribuas al la paco, sekureco, daŭrigebla disvolvo de la Tero, solidareco kaj reciproka respekto inter la popoloj, libera kaj honesta komerco, eliminado de malriĉeco kaj defendo de homaj, precipe infanaj rajtoj, krome al la rigora plenumo kaj evoluigo de la internacia juro, precipe al respekto de la principoj troviĝantaj en la Ĉarto de Unuiĝintaj Nacioj.
(5) Unija svoje cilje uresničuje z ustreznimi sredstvi na podlagi pristojnosti, ki so ji dodeljene z Ustavo.(5) La Unio realigas siajn celojn per konvenaj rimedoj, kadre de la agosferoj havigitaj al ĝi en tiu ĉi Konstitucio.
I-4. člen: Temeljne svoboščine in nediskriminacijaI-4-a artikolo: Fundamentaj liberecoj kaj malpermeso de diskriminacio
(1) Unija znotraj svojih meja v skladu z Ustavo zagotavlja prost pretok oseb, storitev, blaga in kapitala ter svobodo ustanavljanja.(1) Laŭ la Konstitucio la Unio sur sia teritorio certigas la liberan moviĝon de personoj, servoj, varoj kaj kapitalo, tiel same la liberecon de ekloĝo.
(2) Ne glede na posebne določbe Ustave, je na področju njene uporabe prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi državljanstva.(2) En la aplikokampo de la Konstitucio kaj sen ofendo de la specialaj dispozicioj fiksitaj en ĝi, estas malpermesata ĉiu diferencigo surbaze de ŝtataneco.
I-5. člen: Odnosi med Unijo in državami članicamiI-5-a artikolo: La rilato inter la Unio kaj la membroŝtatoj
(1) Unija spoštuje enakost držav članic pred Ustavo kot tudi njihovo nacionalno identiteto, ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi političnimi in ustavnimi strukturami, vključno z regionalno in lokalno samoupravo. Spoštuje njihove temeljne državne funkcije, zlasti zagotavljanje ozemeljske nedotakljivosti, vzdrževanje javnega reda in miru ter varovanje nacionalne varnosti.(1) La Unio respektas la egalecon de membroŝtatoj antaŭ la Konstitucio, ilian nacian identecon, kiu estas nedisigebla parto de iliaj bazaj politikaj kaj konstituciaj strukturoj, inkluzive la regionajn kaj lokajn aŭtonomiojn. Ĝi respektas la bazajn ŝtatajn funkciojn, inter ili la certigon de la teritoria integreco de la ŝtato, la konservadon de publika ordo kaj defendon de la nacia sekureco.
(2) Unija in države članice se na podlagi načela lojalnega sodelovanja medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz Ustave.(2) La Unio kaj la membroŝtatoj sekvante la principon de lojala kunlaboro reciproke respektas kaj helpas unu la alian en la efektivigo de la taskoj devenantaj el la Konstitucio.
Države članice sprejemajo vse ustrezne ukrepe, splošne ali posebne, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz Ustave ali aktov institucij Unije.La membroŝtatoj faras konvenajn ĝeneralajn aŭ specialajn disponojn por plenumi siajn devojn devenantajn el la Konstitucio kaj el agoj de la institucioj de la Unio.
Države članice Uniji pomagajo izpolnjevati njene naloge in se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili uresničevanje ciljev Unije.La membroŝtatoj helpas la Union plenumi ĝiajn taskojn kaj evitas ĉiun tian disponon, kiu povas endanĝerigi la efektivigon de la celoj de la Unio.
I-6. člen: Pravo UnijeI-6-a artikolo: La unia juro
Ustava in pravo, ki ga sprejmejo institucije Unije pri izvrševanju svojih pristojnosti, sta nad pravom držav članic.La Konstitucio, kaj la juro kreita fare de la institucioj de la Unio dum la praktikado de la agosferoj havigitaj al ili, ĝuas prioritaton antaŭ la propraj juroj de la membroŝtatoj.
I-7. člen: Pravna osebnostI-7-a artikolo: Jura personeco
Unija je pravna oseba.La Unio estas jura persono.
I-8. člen: Simboli UnijeI-8-a artikolo: La simboloj de la Unio
Zastava Unije predstavlja krog z dvanajstimi zlatimi zvezdami na modri podlagi.La standardo de la Unio konsistas el rondo de dekdu oraj steloj sur blua fono.
Himna Unije izvira iz "Ode radosti" iz Devete simfonije Ludwiga van Beethovna.La himno de la Unio estas fragmento de la Odo al ĝojo de la IX-a simfonio de Ludwig van Beethoven.
Geslo Unije je: "Združena v raznolikosti".La devizo de la Unio estas: "Unuiĝinte en diverseco".
Valuta Unije je euro.La mono de la Unio estas la eŭro.
Dan Evrope se v vsej Uniji praznuje 9. maja.Eŭropa tago estas celebrata la 9-an de majo en la tuta Unio.

II. NASLOV: TEMELJNE PRAVICE IN DRŽAVLJANSTVO UNIJEII-a TITOLO: LA FUNDAMENTAJ RAJTOJ KAJ LA UNIA CIVITANECO
I-9. člen: Temeljne praviceI-9-a artikolo: Fundamentaj rajtoj
(1) Unija priznava pravice, svoboščine in načela, vsebovana v Listini o temeljnih pravicah, ki tvori II. del Ustave.(1) La Unio agnoskas la rajtojn, liberecojn kaj principojn fiksitajn en la Ĉarto de Fundamentaj Rajtoj formanta la II-an parton de ĉi tiu Konstitucio.
(2) Unija pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta pristop ne vpliva na pristojnosti Unije, opredeljene v Ustavi.(2) La Unio aliĝas al la eŭropa konvencio pri la defendo de homaj rajtoj kaj fundamentaj liberecoj. Tiu ĉi aliĝo ne tuŝas la agosferojn de la Unio fiksitajn en la Konstitucio.
(3) Temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in kakor izhajajo iz skupnega ustavnega izročila držav članic, spadajo k splošnim načelom prava Unije.(3) La fundamentaj rajtoj, certigitaj de la eŭropa konvencio pri defendo de homaj rajtoj kaj fundamentaj liberecoj, kaj sekvantaj el la komuna konstitucia tradicio de la membroŝtatoj, konsistigas parton de la unia jura ordo, kiel ties ĝeneralaj principoj.
I-10. člen: Državljanstvo UnijeI-10-a artikolo: La unia civitaneco
(1) Vsi državljani držav članic so državljani Unije. Državljanstvo Unije se pridruži nacionalnemu državljanstvu in ga ne nadomešča.(1) Unia civitano estas ĉiu, kiu estas civitano de iu el la membroŝtatoj. La unia civitaneco kompletigas kaj ne anstataŭas la nacian civitanecon.
(2) Državljani Unije imajo pravice in dolžnosti, določene v Ustavi. Imajo:(2) La uniaj civitanoj ĝuas la rajtojn kaj havas la devojn difinitajn en ĉi tiu Konstitucio. Tiel la uniaj civitanoj:

a) pravico do prostega gibanja in prebivanja na območju držav članic;

a) rajtas en la teritorio de la membroŝtatoj libere moviĝi kaj restadi;

b) pravico voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament in na občinskih volitvah v državi članici, kjer prebivajo, pod enakimi pogoji kot državljani te države članice;

b) ili havas elektorajton, kaj ili estas elekteblaj en la eŭropaj parlamentaj kaj municipaj elektoj de la membroŝtato, kie estas ilia loĝloko, laŭ samaj kondiĉoj, kiel la civitanoj de la koncerna membroŝtato;

c) pravico na območju tretje države, v kateri država članica, katere državljan je, nima predstavništva, do zaščite diplomatskih in konzularnih organov katere koli države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane te države;

c) ili rajtas uzi la protekton de la diplomatiaj aŭ konsulaj instancoj de iu ajn membroŝtato en la teritorio de tia tria lando, kie la membroŝtato, kies civitanoj ili estas, ne posedas reprezentejon, laŭ la samaj kondiĉoj, kiel la civitanoj de la koncerna membroŝtato;

d) pravico naslavljati peticije na Evropski parlament in obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic kot tudi na institucije in posvetovalne organe Unije v katerem koli jeziku Ustave in prejeti odgovor v istem jeziku.

d) ili rajtas prezenti peticion al la Eŭropa Parlamento, turni sin al la eŭropa mediaciisto, krome ili rajtas turni sin skribe en iu ajn lingvo de la Konstitucio al iu ajn institucio aŭ konsilanta organo de la Unio, kaj en la sama lingvo ricevi respondon.

Te pravice se uresničujejo v skladu s pogoji in omejitvami, opredeljenimi z Ustavo in ukrepi, sprejetimi za njeno izvajanje.Tiuj ĉi rajtoj estas praktikeblaj laŭ la kondiĉoj kaj limigoj fiksitaj en ĉi tiu Konstitucio kaj en la disponoj akceptitaj por ĝia efektivigo.

III. NASLOV: PRISTOJNOSTI UNIJEIII-a TITOLO: LA AGOSFEROJ DE LA UNIO
I-11. člen: Temeljna načelaI-11-a artikolo: Bazaj principoj
(1) Za razmejitev pristojnosti Unije velja načelo prenosa pristojnosti. Za izvajanje pristojnosti Unije veljata načeli subsidiarnosti in sorazmernosti.(1) La limojn de la uniaj agosferoj difinas la principo de la agosfero-transdono. La praktikadon de la uniaj agosferoj difinas la principoj de subsidiareco kaj proporcieco.
(2) V skladu z načelom prenosa pristojnosti Unija deluje v mejah pristojnosti, ki so jih z Ustavo nanjo prenesle države članice za uresničevanje v Ustavi določenih ciljev. Države članice obdržijo vse pristojnosti, ki niso z Ustavo dodeljene Uniji.(2) Konvene al la principo de agosfero-transdono la Unio agas ene de la limoj de la agosferoj havigitaj al ĝi en la Konstitucio fare de la membroŝtatoj, por efektivigi la tie fiksitajn celojn. Ĉiuj agosferoj, kiujn la Konstitucio ne transdonis al la Unio, restas ĉe la membroŝtatoj.
(3) V skladu z načelom subsidiarnosti Unija na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, deluje če in kolikor države članice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadostno doseči na centralni ravni, na regionalni ali lokalni ravni, temveč se jih zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov laže doseže na ravni Unije.(3) Konforme al la principo de subsidiareco en tiuj kampoj, kiuj ne apartenas al ĝia ekskluziva agosfero, la Unio agas nur tiam kaj tiamezure, kiam kaj kiamezure la celoj de la intencita dispono estas kontentige efektivigeblaj fare de la membroŝtatoj nek je centra, nek je regiona, nek je loka nivelo, sed pro la amplekso aŭ efiko de la planita dispono ili estas pli bone realigeblaj je la nivelo de la Unio.
Institucije Unije uporabljajo načelo subsidiarnosti v skladu s Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Nacionalni parlamenti načelo subsidiarnosti upoštevajo v skladu s postopkom, določenim v tem protokolu.La institucioj de la Unio praktikas la principon de subsidiareco laŭ la normoj difinitaj en la protokolo pri la aplikado de la principoj de subsidiareco kaj proporcieco. La naciaj parlamentoj zorgas pri la respekto de tiu ĉi principo konforme al la proceduro fiksita en la menciita protokolo.
(4) V skladu z načelom sorazmernosti ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Ustave.(4) Konforme al la principo de proporcieco la agoj de la Unio nek laŭ enhavo, nek laŭ formo povas superi tion, kio estas necesa por atingi la celojn de la Konstitucio.
Institucije Unije uporabljajo načelo sorazmernosti v skladu s Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.La institucioj de la Unio aplikas la principon de proporcieco laŭ la protokolo pri la aplikado de la principoj de subsidiareco kaj proporcieco.
I-12. člen: Vrste pristojnostiI-12-a artikolo: La tipoj de agosferoj
(1) Če ima Unija po Ustavi na določenem področju izključno pristojnost, lahko samo Unija izdaja zakonodajne in sprejema pravno zavezujoče akte; države članice lahko tako ukrepajo same le, če jih Unija za to pooblasti ali za izvajanje aktov Unije.(1) Se sur difinita kampo la Konstitucio havigas ekskluzivan agosferon al la Unio, sur tiu ĉi kampo nur la Unio rajtas krei kaj akcepti devigan juran akton, la membroŝtatoj nur en tiu okazo, en kiu la Unio rajtigas ilin ĉi-rilate, aŭ en kiu ĝia celo estas la efektivigo de juraj aktoj alprenitaj fare de la Unio.
(2) Če ima Unija po Ustavi na določenem področju deljeno pristojnost z državami članicami, lahko Unija in države članice na tem področju izdajajo zakonodajne in sprejemajo pravno zavezujoče akte. Države članice izvajajo svojo pristojnost, kolikor Unija svoje pristojnosti ne izvaja ali se je odločila, da jo bo prenehala izvajati.(2) Se sur difinita kampo la Konstitucio havigas al la Unio agosferon dividitan kun la membroŝtatoj, sur tiu ĉi kampo kaj la Unio kaj la membroŝtatoj rajtas krei kaj alpreni devigajn jurajn aktojn. La membroŝtatoj agas en ĉi tiu agosfero nur tiagrade, kiagrade la Unio ne praktikis sian agorajton, aŭ decidis rezigni pri la praktikado de sia agorajto.
(3) Države članice usklajujejo svoje ekonomske politike in politike zaposlovanja v okviru ureditev iz III. dela Ustave, za pripravo katerih je pristojna Unija.(3) La membroŝtatoj kunordigas siajn ekonomiajn kaj dungado-politikojn laŭ reguloj difinitaj en parto III-a, je kies determinado la Unio havas agorajton.
(4) Unija je pristojna za pripravo in izvajanje skupne zunanje in varnostne politike, vključno s postopnim oblikovanjem skupne obrambne politike.(4) La Unio havas agosferon por difini kaj efektivigi komunan eksteran kaj sekurecan politikon, inkluzive la laŭgradan elformadon de komuna defenda politiko.
(5) Na nekaterih področjih je Unija pod pogoji, določenimi z Ustavo pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic, ne da bi s tem namesto držav članic imela pristojnost na teh področjih.(5) Sur difinitaj kampoj kaj ĉe kondiĉoj fiksitaj en la Konstitucio la Unio havas agosferon por efektivigi agadojn subtenantajn, kunordigantajn aŭ kompletigantajn la disponojn de la membroŝtatoj, sen tio ke ĝi forprenus la agosferojn de la membroŝtatoj sur tiuj ĉi kampoj.
Pravno zavezujoči akti Unije, sprejeti na podlagi določb iz III. dela Ustave, ki se nanašajo na ta področja, ne smejo vključevati usklajevanja zakonov in upravnih predpisov držav članic.La devigaj juraj aktoj de la Unio – alprenitaj surbaze de dispozicioj fiksitaj en la parto III-a kaj koncernantaj tiujn ĉi kampojn – ne povas rezultigi la harmoniigon de leĝaj, dekretaj aŭ administraciaj dispozicioj de la membroŝtatoj.
(6) Obseg in načini izvajanja pristojnosti Unije so določeni z ustreznimi določbami za vsako področje iz III. dela Ustave.(6) La amplekso kaj detalaj reguloj de praktikado de la uniaj agosferoj estas fiksitaj en la III-a parto de la Konstitucio, en apartaj dispozicioj koncernantaj difinitajn kampojn.
I-13. člen: Področja izključne pristojnostiI-13-a artikolo: La kampoj de la ekskluzivaj agosferoj
(1) Unija ima izključno pristojnost na naslednjih področjih:(1) La Unio disponas pri ekskluziva agosfero sur la la sekvantaj kampoj:

a) carinska unija,

a) doganunio,

b) določitev pravil o konkurenci, potrebnih za delovanje notranjega trga,

b) starigo de konkurencaj reguloj necesaj por funkciigo de la interna merkato,

c) denarna politika držav članic, katerih valuta je euro,

c) mona politiko koncerne la membroŝtatojn, kies mono estas la eŭro,

d) ohranjanje morskih bioloških virov v okviru skupne ribiške politike,

d) konservado de maraj riĉaĵoj biologiaj en la kadro de komuna fiŝkaptada politiko,

e) skupna trgovinska politika.

e) komuna komerca politiko.

(2) Unija ima tudi izključno pristojnost za sklenitev mednarodnega sporazuma, kadar je njegova sklenitev predvidena v zakonodajnem aktu Unije ali je potrebna, da se Uniji omogoči izvajanje njene notranje pristojnosti, ali kolikor sklenitev sporazuma lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe.(2) La Unio disponas ankaŭ pri ekskluziva agosfero por ligi internacian interkonsenton, se ties ligon preskribas unia leĝdona akto, aŭ se tio estas necesa por la interna praktikado de agosferoj de la Unio, aŭ se tio povas tuŝi la komunajn regulojn aŭ ŝanĝi ilian aplikosferon.
I-14. člen: Področja deljene pristojnostiI-14-a artikolo: La kampoj de la dividitaj agosferoj
(1) Unija si deli pristojnost z državami članicami, če ji Ustava dodeljuje pristojnost, ki se ne nanaša na področja iz I-13. in I-17. člena Ustave.(1) La Unio disponas pri agosferoj dividitaj kun la membroŝtatoj en la okazoj, kiam la Konstitucio havigas al ĝi tian agosferon, kiu ne apartenas al la kampoj listigitaj en la artikoloj I-13-a kaj I-17-a.
(2) Deljena pristojnost med Unijo in državami članicami se nanaša na naslednja glavna področja:(2) La agosferoj dividitaj inter la Unio kaj la membroŝtatoj rilatas al la sekvantaj ĉefaj kampoj:

a) notranji trg,

a) interna merkato,

b) socialna politika glede vidikov, opredeljenih v III. delu Ustave,

b) sociala politiko rilate la aspektojn fiksitajn en la III-a parto,

c) gospodarska, socialna in teritorialna povezanost,

c) ekonomia, socia kaj teritoria kohereco,

d) kmetijstvo in ribištvo, razen ohranjanja morskih bioloških virov,

d) agrikulturo kaj fiŝkaptado, escepte de la konservado de maraj riĉaĵoj biologiaj,

e) okolje,

e) vivmedio,

f) varstvo potrošnikov,

f) protekto de konsumantoj,

g) promet,

g) trafiko,

h) vseevropska omrežja,

h) transeŭropaj retoj,

i) energetika,

i) energiaj aferoj,

j) območje svobode, varnosti in pravice,

j) areo de libereco, sekureco kaj justo,

k) skupna skrb za varnost na področju javnega zdravja glede vidikov, opredeljenih v III. delu Ustave.

k) komunaj sekurecaj riskoj sur kampo de la sanitaraj aferoj, priskribitaj en la parto III-a.

(3) Na področjih raziskav, tehnološkega razvoja in vesolja ima Unija pristojnost ukrepanja, zlasti opredeli in izvaja programe, ne da bi izvajanje te pristojnosti oviralo države članice pri izvajanju njihovih pristojnosti.(3) Sur la kampoj de esploro, teknologia evoluigo kaj kosmoesploro la Unio havas agosferojn por gvidi difinitajn agadojn, precipe por ellabori kaj realigi programojn, sed la praktikado de tiu ĉi agosfero ne povas malhelpi la membroŝtatojn en la praktikado de iliaj propraj agosferoj.
(4) Na področjih razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ima Unija pristojnost ukrepanja in vodenja skupne politike, ne da bi izvajanje te pristojnosti oviralo države članice pri izvajanju njihovih pristojnosti.(4) Sur la kampoj de evoluiga kunagado kaj humaneca helpo la Unio havas agosferon por entrepreni agadojn kaj realigi komunan politikon; sed la praktikado de tiu ĉi agosfero ne povas malhelpi la membroŝtatojn en la praktikado de iliaj propraj agosferoj.
I-15. člen: Usklajevanje ekonomskih politik in politik zaposlovanjaI-15-a artikolo: Kunordigo de la ekonomiaj kaj dungado-politikoj
(1) Države članice usklajujejo svoje ekonomske politike znotraj Unije. V ta namen Svet ministrov sprejema ukrepe, zlasti širše smernice za te politike.(1) La membroŝtatoj kunordigas siajn ekonomiajn politikojn interne de la Unio. Tiucele la Konsilio de Ministroj alprenas disponojn, precipe ĝeneralajn gvidliniojn koncerne ĉi tiujn politikojn.
Za države članice, katerih valuta je euro, se uporabljajo posebne določbe.Apartaj dispozicioj koncernas la membroŝtatojn kies mono estas la eŭro.
(2) Unija sprejme ukrepe za zagotovitev usklajevanja politik zaposlovanja držav članic, zlasti z opredelitvijo smernic za te politike.(2) La Unio faras disponojn por kunordigi la dungado-politikojn de la membroŝtatoj, precipe per difino de gvidlinioj koncerne ĉi tiujn politikojn.
(3) Unija lahko daje pobude za zagotovitev usklajevanja socialnih politik držav članic.(3) La Unio povas fari iniciatojn por kunordigi la socialan politikon de la membroŝtatoj.
I-16. člen: Skupna zunanja in varnostna politikaI-16-a artikolo: Komuna ekstera kaj sekureca politikoj
(1) Pristojnost Unije na področju skupne zunanje in varnostne politike zajema vsa področja zunanje politike in vsa vprašanja, ki so povezana z varnostjo Unije, vključno s postopnim oblikovanjem skupne obrambne politike, ki lahko vodi do skupne obrambe.(1) La agosfero de la Unio koncerne la komunan eksteran kaj sekurecan politikojn ampleksas ĉiujn kampojn de la ekstera politiko, kaj ĉiujn demandojn koncernantajn la sekurecon de la Unio, inkluzive la laŭgradan elformadon de komuna defenda politiko, kiu povas konduki al komuna defendo.
(2) Države članice dejavno in brez pridržkov podpirajo skupno zunanjo in varnostno politiko Unije v duhu lojalnosti in medsebojne solidarnosti ter upoštevajo ukrepanje Unije na tem področju. Vzdržijo se vsakega ukrepanja, ki je v nasprotju z interesi Unije ali ki bi lahko zmanjšalo njeno učinkovitost.(2) La membroŝtatoj aktive kaj senrezerve subtenas la eksteran kaj sekurecan politikojn de la Unio en la spirito de lojaleco kaj reciproka solidareco, kaj respektas la agadon de la Unio sur tiu ĉi kampo. Ili detenas sin de ajna agado kontraŭa al interesoj de la Unio aŭ povanta malhelpi ĝian efikecon.
I-17. člen: Področja podpornih, usklajevalnih ali dopolnilnih ukrepovI-17-a artikolo: La kampoj de subtenantaj, kunordigaj kaj kompletigaj disponoj
Unija je pristojna za izvajanje podpornih, usklajevalnih ali dopolnilnih ukrepov. Takšni ukrepi na evropski ravni se nanašajo na:La Unio havas agosferon fari subtenantajn, kunordigajn kaj kompletigajn disponojn. Tiuj ĉi disponoj sur eŭropa nivelo ampleksas la sekvajn kampojn:

a) varovanje in izboljšanje človekovega zdravja,

a) protekto kaj plibonigo de la homa sano,

b) industrijo,

b) industrio,

c) kulturo,

c) kulturo,

d) turizem,

d) turismo,

e) izobraževanje, mladino, šport in poklicno usposabljanje,

e) edukado, junularo, sporto kaj profesia trejnado,

f) civilno zaščito,

f) civila defendo,

g) upravno sodelovanje.

g) administra kunlaboro.

I-18. člen: Klavzula o fleksibilnostiI-18-a artikolo: Klaŭzo de fleksebleco
(1) Če se v okviru politik, določenih v III. delu Ustave, izkaže, da je zaradi doseganja enega od ciljev Ustave, potrebno ukrepanje Unije, pa Ustava ne predvideva za to potrebnih pooblastil, Svet ministrov na predlog Evropske komisije in po pridobitvi odobritve Evropskega parlamenta soglasno sprejme ustrezne ukrepe.(1) Se en la kadro de la politikoj difinitaj en la III-a parto montriĝas ke necesas ago de la Unio por atingi iun el la celoj fiksitaj en la Konstitucio, kaj ĉi tiu ne certigas la necesan agorajton, la Konsilio de Ministroj, surbaze de propono de la Eŭropa Komisiono kaj post aprobo de la Eŭropa Parlamento, alprenas la konvenajn disponojn per unuanima decido.
(2) Evropska komisija v okviru postopka nadzora upoštevanja načela subsidiarnosti iz tretjega odstavka I-11. člena Ustave, nacionalne parlamente opozori na predloge, ki temeljijo na tem členu.(2) En la kadro de proceduro, menciita en alineo (3) de artikolo I-11-a, kiu utilas por kontroli la aplikiĝon de la subsidiareca principo, la Eŭropa Komisiono estas devigata alvoki la atenton de naciaj parlamentoj al proponoj baziĝantaj sur tiu ĉi artikolo.
(3) Ukrepi, ki temeljijo na tem členu, ne smejo vključevati usklajevanja zakonov in upravnih predpisov držav članic v primerih, v katerih Ustava takšno usklajevanje izključuje.(3) La disponoj baziĝantaj sur tiu ĉi artikolo ne povas rezultigi harmoniigon de leĝaj, dekretaj kaj administraciaj dispozicioj de la membroŝtatoj sur la kampoj, kie la Konstitucio ekskludas tian harmoniigon.

IV. NASLOV: INSTITUCIJE IN ORGANI UNIJEIV-a TITOLO: LA INSTITUCIOJ KAJ ORGANOJ DE LA UNIO
I. Poglavje: Institucionalni okvirI-a ĉapitro – Instituciaj kadroj
I-19. člen: Institucije UnijeI-19-a artikolo: La institucioj de la Unio
(1) Unija ima institucionalni okvir, katerega namen je:(1) La Unio disponas propran institucian kadron, kies celo estas:

– uveljavljati njene vrednote,

– validigo de ĝiaj valoroj,

– uresničevati njene cilje,

– antaŭenigo de ĝiaj celdifinoj,

– služiti njenim interesom, interesom njenih državljanov in interesom držav članic,

– servo de interesoj de la Unio kaj de ties civitanoj kaj membroŝtatoj,

– zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov.

– certigo de kohereco, efikeco kaj kontinueco de ĝiaj politikoj kaj disponoj.

Ta institucionalni okvir sestavljajo:Tiu ĉi institucia kadro konsistas el:

– Evropski parlament,

– la Eŭropa Parlamento,

– Evropski svet,

– la Eŭropa Konsilio,

– Svet ministrov (v nadaljevanju "Svet"),

– la Konsilio de Ministroj (en la pluaj: la Konsilio),

– Evropska komisija, (v nadaljevanju "Komisija"),

– la Eŭropa Komisiono (en la pluaj: la Komisiono),

– Sodišče Evropske unije.

– la Kortumo de la Eŭropa Unio.

(2) Vsaka institucija deluje v skladu s pristojnostmi, ki so ji dodeljene z Ustavo, in v skladu s postopki in pogoji, ki jih določa Ustava. Institucije med seboj lojalno sodelujejo.(2) Ĉiuj institucioj agas en la kadro de la agosferoj havigitaj al ili en la Konstitucio, laŭ la proceduroj kaj kondiĉoj tie difinitaj. La institucioj bonafide kaj reciproke kunlaboras inter si.
I-20. člen: Evropski parlamentI-20-a artikolo: La Eŭropa Parlamento
(1) Evropski parlament skupaj s Svetom opravlja zakonodajno in proračunsko funkcijo. Opravlja funkcijo političnega nadzora in posvetovanja v skladu z Ustavo. Izvoli predsednika Komisije.(1) La Eŭropa Parlamento, komune kun la Konsilio, praktikas leĝdonajn kaj buĝetajn funkciojn. Ĝi plenumas politikajn, kontrolajn kaj konsultiĝajn taskojn laŭ la kondiĉoj fiksitaj en la Konstitucio. La Eŭropa Parlamento elektas la prezidanton de la Komisiono.
(2) Evropski parlament je sestavljen iz predstavnikov državljanov Unije. Njihovo število ne sme preseči sedemsto petdeset. Državljani so v Evropskem parlamentu zastopani proporcionalno degresivno, vendar najmanj s pragom šestih članov na državo članico. Nobena država članica nima več kot šestindevetdeset sedežev.(2) La Eŭropa Parlamento konsistas el deputitoj de civitanoj de la Unio. Ilia nombro ne povas esti supera al sepcent kvindek. La reprezentado de la civitanoj realiĝas laŭ proporcie malkreskanta maniero, kun fiksita sojlo de minimume ses membroj por ĉiu membroŝtato. Neniu el la membroŝtatoj povas havi pli ol naŭdek ses deputitojn.
Evropski svet na pobudo Evropskega parlamenta in z njegovo odobritvijo soglasno sprejme evropski sklep o sestavi Evropskega parlamenta ob upoštevanju načel iz prejšnjega pododstavka.La Eŭropa Konsilio, laŭ iniciato de la Eŭropa Parlamento kaj kun ties aprobo, respektante la bazajn principojn menciitajn en la unua subalineo, alprenas unuaniman eŭropan decidon por difini la konsiston de la Eŭropa Parlamento.
(3) Člani Evropskega parlamenta se volijo s splošnim, neposrednim, svobodnim in tajnim glasovanjem za dobo petih let.(3) La membroj de la Eŭropa Parlamento estas elektataj surbaze de rekta kaj ĝenerala balotrajto, per libera kaj sekreta voĉdono, por kvinjara mandato.
(4) Evropski parlament izvoli svojega predsednika in svoje predsedstvo med svojimi člani.(4) La Eŭropa Parlamento elektas el inter siaj membroj siajn prezidanton kaj funkciulojn.
I-21. člen: Evropski svetI-21-a artikolo: La Eŭropa Konsilio
(1) Evropski svet daje Uniji potrebne spodbude za njen razvoj in zanj opredeljuje splošne politične usmeritve in prioritete. Ne izvršuje zakonodajne funkcije.(1) La Eŭropa Konsilio donas al la Unio la necesajn instigojn por ĝia evoluo, kaj difinas ties ĝeneralajn politikajn direktojn kaj prioritatojn. La Eŭropa Konsilio ne havas leĝdonan funkcion.
(2) Evropski svet sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic skupaj z njegovim predsednikom in predsednikom Komisije. Pri njegovem delu sodeluje minister za zunanje zadeve Unije.(2) La Eŭropa Konsilio konsistas el la ŝtat- aŭ registarestroj de la membroŝtatoj, el sia prezidanto kaj el la prezidanto de la Komisiono. En ĝia laboro partoprenas la ministro de la Unio pri eksteraj aferoj.
(3) Evropski svet se sestane vsako četrtletje na sklic njegovega predsednika. Če to zahteva dnevni red, lahko člani Evropskega sveta sklenejo, da vsakemu izmed njih pri delu pomaga minister in, v primeru predsednika Komisije, član Komisije. Če razmere tako zahtevajo, predsednik skliče izredno srečanje Evropskega sveta.(3) La Eŭropa Konsilio, kunvokate de sia prezidanto, kunsidas ĉiun kvaronjaron. Kiam la tagordo tiel postulas, ĝiaj membroj povas decidi, ke unu ministro po ĉiu membro, aŭ kaze de la prezidanto de la Komisiono, iu komisionano helpu ilian laboron. Se la situacio tiel postulas, la prezidanto rajtas kunvoki la Eŭropan Konsilion al eksterordinara kunsido.
(4) Če Ustava ne določa drugače, Evropski svet odloča s soglasjem.(4) Se la Konstitucio ne dispozicias alimaniere, la Eŭropa Konsilio decidas per komuna konsento.
I-22. člen: Predsednik Evropskega svetaI-22-a artikolo: La prezidanto de la Eŭropa Konsilio
(1) Evropski svet izvoli svojega predsednika s kvalificirano večino za dobo dveh let in pol, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. V primeru zadržanosti ali hude kršitve, ga Evropski svet po istem postopku razreši.(1) La Eŭropa Konsilio elektas sian prezidanton per kvalifikita plimulto por tempodaŭro de du jaroj kaj duono; lia mandato estas unufoje renovigebla. Kaze de malhelpateco aŭ de grava neglektado de la oficaj taskoj la Eŭropa Konsilio rajtas ĉesigi la mandaton de la prezidanto laŭ la sama proceduro.
(2) Predsednik Evropskega sveta:(2) La prezidanto de la Eŭropa Konsilio:

a) predseduje Evropskemu svetu in vodi njegovo delo,

a) prezidas dum la kunsidoj de la Eŭropa Konsilio kaj donas impeton al ĝia laboro,

b) skrbi za pripravo in kontinuiteto dela Evropskega sveta v sodelovanju s predsednikom Komisije in na podlagi dela Sveta za splošne zadeve,

b) kunlaborante kun la prezidanto de la Komisiono kaj surbaze de laboro plenumita en la Konsilio pri Ĝeneralaj Aferoj prizorgas la konvenan preparadon kaj kontinuecon de laboro de la Eŭropa Konsilio,

c) si prizadeva za krepitev povezanosti in soglasja v Evropskem svetu,

c) strebas por atingi koherecon kaj konsenton interne de la Eŭropa Konsilio,

d) po vsakem srečanju Evropskega sveta Evropskemu parlamentu predloži poročilo.

d) post ĉiu kunsido de la Eŭropa Konsilio prezentas raporton al la Eŭropa Parlamento.

Predsednik Evropskega sveta v tem svojstvu na svoji ravni, ne glede na pooblastila ministra za zunanje zadeve Unije, v zadevah, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko, predstavlja Unijo navzven.La prezidanto de la Eŭropa Konsilio reprezentas la Union – sur sia nivelo kaj en tiu ĉi funkcio sia, kaj sen damaĝo al la agosfero de la ministro de la Unio pri eksteraj aferoj – en aferoj apartenantaj al la komuna ekstera kaj sekureca politikoj.
(3) Predsednik Evropskega sveta ne sme imeti nacionalnega mandata.(3) La prezidanto de la Eŭropa Konsilio ne rajtas plenumi nacian oficon.
I-23. člen: Svet ministrovI-23-a artikolo: La Konsilio de Ministroj
(1) Svet skupaj z Evropskim parlamentom opravlja zakonodajno in proračunsko funkcijo. Opravlja funkcijo oblikovanja politike in usklajevanja v skladu z Ustavo.(1) La Konsilio, kunlabore kun la Eŭropa Parlamento, plenumas leĝdonan kaj buĝetan taskojn. Ĝi plenumas la taskojn de determino de la politiko kaj kunordigo, laŭ la kondiĉoj difinitaj en la Konstitucio.
(2) Svet sestavlja po en predstavnik države članice na ministrski ravni, ki je pooblaščen za prevzemanje obveznosti v imenu vlade države članice, ki jo predstavlja, in izvršuje glasovalno pravico.(2) La Konsilio konsistas el po unu ministronivela reprezentanto de ĉiu membroŝtato, kiu rajtas akcepti devontigon en la nomo de la registaro de la koncerna membroŝtato kaj voĉdoni.
(3) Če Ustava ne določa drugače, Svet odloča s kvalificirano večino.(3) Se la Konstitucio ne dispozicias alimaniere, la Konsilio decidas per kvalifikita plimulto.
I-24. člen: Sestave Sveta ministrovI-24-a artikolo: Formacioj de la Konsilio de Ministroj
(1) Svet zaseda v različnih sestavah.(1) La Konsilio kunsidas en diversaj formacioj.
(2) Svet za splošne zadeve skrbi za usklajenost dela različnih sestav Sveta.(2) La Konsilio pri Ĝeneralaj Aferoj prizorgas la koherecon de la laboro plenumata en diversaj formacioj de la Konsilio.
Skupaj s predsednikom Evropskega sveta in Komisijo skrbi za pripravo srečanj Evropskega sveta in njihov nadaljnji potek.La Konsilio pri Ĝeneralaj Aferoj, tenante kontakton kun la prezidanto de la Eŭropa Konsilio kaj kun la Komisiono, prizorgas la preparadon kaj prisekvadon de la kunsidoj de la Eŭropa Konsilio.
(3) Svet za zunanje zadeve v skladu s strateškimi smernicami Evropskega sveta oblikuje zunanjepolitično delovanje Unije in zagotavlja usklajenost ukrepanja Unije.(3) La Konsilio pri Eksteraj Aferoj surbaze de strategiaj gvidlinioj difinitaj de la Eŭropa Konsilio, elformas la eksteran agadon de la Unio kaj zorgas pri kohereco de ties agadoj.
(4) Evropski svet s kvalificirano večino sprejme evropski sklep o določitvi seznama ostalih sestav Sveta.(4) La Eŭropa Konsilio difinas la pluajn formaciojn de la Konsilio en eŭropa decido alprenita per kvalifikita plimulto.
(5) Odbor stalnih predstavnikov vlad držav članic je odgovoren za pripravo dela Sveta.(5) Pri preparo de laboro de la Konsilio respondecas komisiono konsistanta el konstantaj reprezentantoj de registaroj de la membroŝtatoj.
(6) Svet zaseda javno, ko odloča in glasuje o osnutku zakonodajnega akta. V ta namen ima vsako zasedanje Sveta dva dela, del namenjen razpravi o zakonodajnih aktih Unije in del namenjen dejavnostim, ki niso zakonodajne.(6) La kunsidoj de la Konsilio estas publikaj, kiam oni diskutas aŭ voĉdonas pri projekto de leĝdona akto. Tiucele la kunsidoj de la Konsilio dividiĝas en du partojn: parto okupiĝanta pri decidkreado koncerne uniajn leĝdonajn aktojn kaj parto okupiĝanta pri ne leĝdona agado.
(7) Sestavam Sveta, razen v primeru Sveta za zunanje zadeve, predsedujejo predstavniki držav članic v Svetu po načelu enakopravne rotacije v skladu s pogoji določenimi z evropskim sklepom Evropskega sveta. Evropski svet odloča s kvalificirano večino.(7) La prezidadon de diversaj formacioj de la Konsilio, escepte tiun de la Konsilio pri Eksteraj Aferoj, plenumas la membroŝtataj reprezentantoj partoprenantaj en la Konsilio, konforme al la kondiĉoj fiksitaj en eŭropa decido de la Eŭropa Konsilio, laŭ sistemo de egalrajta rotacio. La Eŭropa Konsilio decidas per kvalifikita plimulto.
I-25. člen: Opredelitev kvalificirane večine v okviru Evropskega sveta in SvetaI-25-a artikolo: Difino de kvalifikita plimulto en la Eŭropa Konsilio kaj Konsilio
(1) Kvalificirana večina je večina najmanj 55% članov Sveta, ki jo tvori najmanj petnajst članov in ki predstavljajo države članice, ki imajo skupaj najmanj 65% prebivalstva Unije. (1) Por la kvalifikita plimulto estas bezonataj la voĉoj de almenaŭ 55 % de membroj de la Konsilio, donitaj almenaŭ de dek kvin membroj, samtempe reprezantantaj membroŝtatojn kun almenaŭ 65 % de la loĝantaro de la Unio.
Manjšina, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, mora vključevati najmanj štiri člane Sveta, sicer se šteje, da je kvalificirana večina dosežena.La blokanta minoritato devas konsisti almenaŭ el kvar membroj de la Konsilio; manke de tio la kvalifikita plimulto estas atingita.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, ko Svet ne odloča na predlog Komisije ali ministra za zunanje zadeve Unije, je kvalificirana večina najmanj 72% članov Sveta, ki predstavljajo države članice, ki imajo skupaj najmanj 65% prebivalstva Unije.(2) Se diference de alineo (1) la Konsilio decidas ne laŭ propono de la Komisiono aŭ de ministro de la Unio pri eksteraj aferoj, al la kvalifikita plimulto estas bezonataj la voĉoj de almenaŭ 72 % de membroj de la Konsilio, samtempe reprezentantaj membroŝtatojn kun almenaŭ 65 % de la loĝantaro de la Unio.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se uporabljata tudi za Evropski svet, kadar odloča s kvalificirano večino.(3) La alineoj (1) kaj (2) estas aplikendaj ankaŭ tiam, kiam la Eŭropa Konsilio decidas per kvalifikita plimulto.
(4) Predsednik Evropskega sveta in predsednik Komisije pri odločanju Evropskega sveta ne glasujeta.(4) En la Eŭropa Konsilio la prezidanto kaj la prezidanto de la Komisiono ne rajtas voĉdoni.
I-26. člen: Evropska komisijaI-26-a artikolo: La Eŭropa Komisiono
(1) Komisija spodbuja splošni interes Unije in v ta namen sprejema ustrezne pobude. Skrbi za uporabo Ustave in ukrepov, ki jih institucije sprejmejo na njeni podlagi. Nadzira uporabo prava Unije pod nadzorom Sodišča Evropske unije. Izvršuje proračun in upravlja programe. V skladu z Ustavo opravlja usklajevalno, izvršilno in upravno funkcijo. Razen pri skupni zunanji in varnostni politiki in v drugih primerih, predvidenih v Ustavi, opravlja zastopanje Unije navzven. Daje pobude za letno in večletno načrtovanje Unije z namenom doseganja medinstitucionalnih sporazumov.(1) La Komisiono antaŭenigas la ĝeneralajn interesojn de la Unio, kaj faras tiucele konvenajn iniciatojn. La Komisiono zorgas pri la aplikado de la Konstitucio, kaj de la disponoj alprenitaj fare de la institucioj surbaze de la Konstitucio. Ĝi inspektas la aplikadon de la unia juro, kontrolate de la Kortumo de la Eŭropa Unio. Ĝi plenumas la buĝeton kaj direktas la programojn. Laŭ la kondiĉoj difinitaj en la Konstitucio, ĝi plenumas kunordigajn, efektivigajn kaj administrajn taskojn. Ĝi plenumas la eksteran reprezenton de la Unio, krom la komuna ekstera kaj sekureca politikoj, kaj escepte de aliaj okazoj fiksitaj en la Konstitucio. Ĝi iniciatas, cele al atingo de interkonsentoj interinstituciaj la unu- kaj plurjarajn programojn de agado de la Unio.
(2) Če Ustava ne določa drugače, se lahko zakonodajni akti Unije sprejemajo le na podlagi predloga Komisije. Drugi akti se sprejemajo na podlagi predloga Komisije, če je to predvideno v Ustavi.(2) Se la Konstitucio ne dispozicias alimaniere, la leĝdonaj aktoj de la Unio estas alpreneblaj ekskluzive surbaze de propono de la Komisiono. Ceteraj juraj aktoj estas alprenendaj surbaze de propono de la Komisiono nur tiam, se la Konstitucio tiel dispozicias.
(3) Mandat Komisije je pet let.(3) La ofica tempo de la Komisiono estas kvin jaroj.
(4) Člani Komisije so izbrani na podlagi njihove splošne usposobljenosti in zavzetosti za Evropo, med osebami, katerih neodvisnost je nedvomna.(4) La membroj de la Komisiono estas elektendaj surbaze de ilia ĝenerala kapablo kaj eŭropa engaĝiĝo el inter personoj, kies sendependeco estas ekster ĉia dubo.
(5) Prvo Komisijo, imenovano v skladu z določbami Ustave, vključno z njenim predsednikom in ministrom za zunanje zadeve Unije, ki je eden od podpredsednikov Komisije, sestavlja po en državljan vsake države članice.(5) La unua Komisiono, nomumita laŭ la dispozicioj de la Konstitucio, konsistos el po unu civitano de la membroŝtatoj, inkluzive sian prezidanton kaj la ministron pri eksteraj aferoj de la Unio, kiu estas unu el la vicprezidantoj.
(6) Po izteku mandata Komisije iz prejšnjega odstavka, Komisijo sestavlja število članov, ki vključno z njenim predsednikom in ministrom za zunanje zadeve Unije ustreza dvema tretjinama števila držav članic, razen če Evropski svet soglasno ne odloči o spremembi tega števila.(6) Post fino de ofica tempo de la Komisiono menciita en alineo (5) la Komisiono – inkluzive la prezidanton kaj la ministron de la Unio pri eksteraj aferoj – konsistos el membroj egalaj al du trionoj de la membroŝtatoj, escepte se la Eŭropa Konsilio decidas unuanime pri modifo de tiu ĉi nombro.
Člani Komisije so izbrani med državljani držav članic po sistemu enakopravne rotacije med državami članicami. Ta sistem se vzpostavi s soglasno sprejetim evropskim sklepom Evropskega sveta in temelji na naslednjih načel:La membroj de la Komisiono estas elektendaj el inter civitanoj de la membroŝtatoj laŭ sistemo de egalrajta rotacio. Tiun ĉi sistemon determinas la Eŭropa Konsilio per unuanime alprenita eŭropa decido, surbaze de la sekvaj principoj:

a) države članice so pri določanju vrstnega reda in trajanja mandatov njihovih državljanov kot članov Komisije obravnavane popolnoma enakopravno; posledično razlika med skupnim številom mandatov, ki jih imajo državljani dveh poljubnih držav članic, nikoli ne sme biti več kot ena;

a) la membroŝtatoj estas traktendaj strikte egale ĉe la difino de vicordo kaj deĵordaŭro de siaj civitanoj en la Komisiono; sekve, la diferenco inter la sumo de la tempo de ĉiuj mandatoj kiujn havas ŝtatanoj de ajnaj du membroŝtatoj neniam povas esti pli ol unu;

b) ob upoštevanju prejšnje točke je vsaka zaporedna Komisija sestavljena tako, da zadovoljivo odraža demografski in geografski spekter celote držav članic.

b) atente ankaŭ pri la punkto a), oni devas konstitui la sinsekvajn Komisionojn tiel, ke la tuta demografia kaj geografia diverseco de la uniaj membroŝtatoj aperu en ili kontentige.

(7) Pri izvrševanju svojih obveznosti je Komisija popolnoma neodvisna. Ne glede na drugi odstavek I-28. člena Ustave člani Komisije ne smejo zahtevati niti sprejemati navodil od posameznih vlad ali drugih organov. Vzdržijo se vsakega ravnanja, ki je nezdružljivo z njihovo funkcijo in opravljanjem njihovih nalog.(7) La Komisiono estas plene sendependa dum plenumo de siaj taskoj. Sen ofendo al la alineo (2) de artikolo I-28-a la membroj de la Komisiono povas nek peti nek akcepti ordonojn de iu ajn registaro, institucio, organo, oficejo, aŭ de alia organizaĵo. Ili detenas sin de agoj neakordigeblaj kun siaj devoj aŭ kun plenumo de siaj taskoj.
(8) Komisija je kot celota odgovorna Evropskemu parlamentu. Evropski parlament lahko v skladu s III-340. členom Ustave glasuje o predlogu nezaupnice Komisiji. Če je nezaupnica izglasovana, člani Komisije kolektivno odstopijo, minister za zunanje zadeve Unije pa odstopi s funkcije, ki jo opravlja v okviru Komisije.(8) La Komisiono, kiel kolegaro, estas respondeca antaŭ la Eŭropa Parlamento. Konforme al la reguloj difinitaj en la artikolo III-340-a, la Eŭropa Parlamento povas alpreni mocion pri malkonfido kontraŭ la Komisiono. Se tia mocio estas alprenita, la membroj de la Komisiono devas kolektive demisii, kaj la ministro de la Unio pri eksteraj aferoj devas demisii de la membreco en la Komisiono.
I-27. člen: Predsednik Evropske komisijeI-27-a artikolo: La prezidanto de la Eŭropa Komisiono
(1) Ob upoštevanju volitev v Evropski parlament in po opravljenih ustreznih posvetovanjih, Evropski svet s kvalificirano večino Evropskemu parlamentu predlaga kandidata za predsednika Komisije. Evropski parlament izvoli tega kandidata z večino svojih članov. Če ta kandidat ne dobi zahtevane večine, Evropski svet v enem mesecu s kvalificirano večino predlaga novega kandidata, ki ga Evropski parlament izvoli po istem postopku.(1) Konsiderinte la rezultojn de la eŭropaj parlamentaj elektoj, kaj post konvenaj konsultiĝoj, la Eŭropa Konsilio, laŭ decido per kvalifikita plimulto, proponas al la Eŭropa Parlamento kandidaton por la ofico de prezidanto de la Komisiono. La Eŭropa Parlamento elektas la kandidaton per la voĉoj de plimulto de siaj membroj. Se la kandidato ne ricevas apogon de la necesa plimulto, la Eŭropa Konsilio per kvalifikita plimulto proponas ene de unu monato novan kandidaton, kiun la Eŭropa Parlamento elektas laŭ sama proceduro.
(2) Svet v medsebojnem soglasju z izvoljenim predsednikom sprejme seznam drugih oseb, ki jih predlaga v imenovanje za člane Komisije. Osebe so izbrane na podlagi predlogov držav članic v skladu z merili iz četrtega odstavka in drugega pododstavka šestega odstavka prejšnjega člena.(2) La Konsilio post interkonsento kun la elektita prezidanto akceptas liston de pluaj personoj, kiujn ĝi deziras nomumi kiel membrojn de la Komisiono. Tiuj personoj estas selektendaj surbaze de proponoj de la membroŝtatoj laŭ vidpunktoj fiksitaj en la alineo (4) kaj en la dua subalineo de la alineo (6) de la artikolo I-26-a.
Predsednika, ministra za zunanje zadeve Unije in druge člane Komisije kot celoto z glasovanjem potrdi Evropski parlament. Na podlagi te potrditve Evropski svet s kvalificirano večino imenuje Komisijo.La Eŭropa Parlamento voĉdonas pri aprobo de la prezidanto, la ministro de la Unio pri eksteraj aferoj kaj la aliaj membroj de la Komisiono, kiel kolegaro. Surbaze de tiu ĉi aprobo la Eŭropa Konsilio nomumas la Komisionon per kvalifikita plimulto.
(3) Predsednik Komisije:(3) La prezidanto de la Komisiono:

a) določi smernice, po katerih Komisija opravlja svoje naloge,

a) difinas la gvidliniojn koncernantajn la funkciadon de la Komisiono,

b) odloči o notranji organizaciji Komisije, s čimer zagotavlja, da deluje usklajeno, učinkovito in po kolegijskem načelu,

b) difinas la internan organizon de la Komisiono por certigi, ke ĝi agadu kohere, efike kaj en spirito de kolegeco,

c) imenuje podpredsednike med člani Komisije, razen ministra za zunanje zadeve Unije.

c) nomumas krom la ministro de la Unio pri eksteraj aferoj pluajn vicprezidantojn el la membroj de la Komisiono.

Član Komisije odstopi, če predsednik to od njega zahteva. Minister za zunanje zadeve Unije odstopi v skladu s postopkom iz prvega odstavka I-28. člena Ustave, če predsednik to od njega zahteva.La membro de la Komisiono prezentas sian demision, se la prezidanto petas lin tiel fari. La ministro de la Unio pri eksteraj aferoj prezentas sian demision, se la prezidanto petas lin tiel fari, konforme al alineo (1) de artikolo I-28-a.
I-28. člen: Minister za zunanje zadeve UnijeI-28-a artikolo: La ministro de la Unio pri eksteraj aferoj
(1) Evropski svet imenuje ministra za zunanje zadeve Unije s kvalificirano večino in s soglasjem predsednika Komisije. Evropski svet lahko zaključi njegov mandat po enakem postopku.(1) La Eŭropa Konsilio per kvalifikita plimulto kaj kun konsento de la prezidanto de la Komisiono nomumas la ministron de la Unio pri eksteraj aferoj. La Eŭropa Konsilio rajtas ĉesigi lian/ŝian mandaton laŭ la sama proceduro.
(2) Minister za zunanje zadeve Unije vodi skupno zunanjo in varnostno politiko Unije. S svojimi predlogi prispeva k oblikovanju te politike in jo izvaja po pooblastilu Sveta. Enako velja za skupno varnostno in obrambno politiko.(2) La ministro de la Unio pri eksteraj aferoj direktas la komunan eksteran kaj sekurecan politikon de la Unio. Li/ŝi kontribuas per siaj proponoj al formado de tiu ĉi politiko, kaj ĝin plenumas laŭ mandato ricevita de la Konsilio. Li/ŝi agas same koncerne la komunan politikon sekurecan kaj defendan.
(3) Minister za zunanje zadeve predseduje Svetu za zunanje zadeve.(3) La ministro de la Unio pri eksteraj aferoj estas prezidanto de la Konsilio de Eksteraj Aferoj.
(4) Minister za zunanje zadeve Unije je eden od podpredsednikov Komisije. Skrbi za doslednost zunanjepolitičnega delovanja Unije. V okviru Komisije je zadolžen za njene obveznosti na področju zunanjih odnosov in za usklajevanje drugih vidikov zunanjepolitičnega delovanja Unije. Pri izvajanju teh obveznosti v Komisiji in izključno glede teh obveznosti je minister za zunanje zadeve Unije dolžan upoštevati postopke, ki urejajo delovanje Komisije, kolikor je to skladno z drugim in tretjim odstavkom tega člena.(4) La ministro de la Unio pri eksteraj aferoj estas unu el la vicprezidantoj de la Komisiono. Li/ŝi certigas la akordon de eksteraj agadoj de la Unio. Ene de la Komisiono li/ŝi respondecas pri taskoj de la Komisiono lige al la eksteraj rilatoj, kaj pri kunordigo de aliaj terenoj de la ekstera agado de la Unio. Dum la plenumado de siaj taskoj interne de la Komisiono, kaj ekskluzive nur rilate ĉi tiujn taskojn, – se ĝi estas en akordo kun alineoj (2) kaj (3) – la ministro de la Unio pri eksteraj aferoj agas laŭ la proceduroj validaj por la funkciado de la Komisiono.
I-29. člen: Sodišče Evropske unijeI-29-a artikolo: La Kortumo de la Eŭropa Unio
(1) Sodišče Evropske unije sestavljajo Sodišče, Sodišče splošne pristojnosti in specializirana sodišča. Zagotavlja upoštevanje prava pri razlagi in uporabi Ustave.(1) La Kortumo de la Eŭropa Unio konsistas el la Kortumo, el la Tribunalo kaj el la specialiĝintaj tribunaloj. La Kortumo de la Eŭropa Unio certigas respekton de la juro dum interpretado kaj aplikado de la Konstitucio.
Države članice vzpostavijo ustrezna pravna sredstva, s katerimi zagotovijo učinkovito pravno varstvo na področjih, ki jih ureja pravo Unije.La membroŝtatoj kreas la apelaciajn eblojn necesajn por garantii la efikan juran protektadon en la kampoj reglamentitaj fare de la unia juro.
(2) Sodišče sestavlja po en sodnik iz vsake države članice. Sodišču pomagajo generalni pravobranilci. Sodišče splošne pristojnosti ima najmanj po enega sodnika iz vsake države članice.(2) La Kortumo konsistas el po unu juĝisto de ĉiuj membroŝtatoj. Ĝian laboron helpas ĝeneralaj advokatoj. La Tribunalo konsistas el almenaŭ po unu juĝisto de ĉiuj membroŝtatoj.
Sodniki in generalni pravobranilci Sodišča ter sodniki Sodišča splošne pristojnosti se izberejo med osebami, katerih neodvisnost je nedvomna in ki izpolnjujejo pogoje iz III-355. in III-356. člena Ustave. Vlade držav članic jih v medsebojnem soglasju imenujejo za dobo šestih let. Sodniki in generalni pravobranilci, ki jim mandat poteče, so lahko ponovno imenovani.La juĝistoj kaj ĝeneralaj advokatoj de la Kortumo, kaj la juĝistoj de la Tribunalo estas elektendaj el inter personoj, kies sendependeco estas nepridubebla, kaj kiuj plenumas la kondiĉojn difinitajn en la artikoloj III-355-a kaj III-356-a. La juĝistoj kaj ĝeneralaj advokatoj estas nomumataj fare de la registaroj de la membroŝtatoj per komuna interkonsento, por sesjara periodo. Ili estas renomumeblaj.
(3) Sodišče Evropske unije v skladu z določbami III. dela Ustave:(3) La Kortumo de la Eŭropa Unio konforme al la dispozicioj fiksitaj en la III-a parto:

a) odloča o tožbah, ki jih vloži država članica, institucija, fizična ali pravna oseba;

a) faras decidojn pri plendoj prezentitaj al ĝi de iu el la membroŝtatoj, institucioj, aŭ de natura aŭ jura persono;

b) na zahtevo nacionalnih sodišč predhodno odloča o vprašanjih glede razlage prava Unije ali veljavnosti aktov, ki so jih sprejele institucije;

b) faras antaŭdecidon je petoj de la naciaj tribunaloj pri interpretado de la unia juro aŭ pri demandoj rilate al la valideco de juraj aktoj alprenitaj fare de la institucioj;

c) odloča o drugih zadevah, predvidenih v Ustavi.

c) faras decidojn en ceteraj kazoj preskribitaj en la Konstitucio.


II. Poglavje: Druge institucije in posvetovalni organi UnijeII-a ĉapitro – Ceteraj institucioj kaj organoj de la Unio
I-30. člen: Evropska centralna bankaI-30-a artikolo: La Eŭropa Centra Banko
(1) Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke tvorijo Evropski sistem centralnih bank. Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro ter tvorijo Eurosistem, vodijo denarno politiko Unije.(1) La Eŭropa Centra Banko kaj la naciaj centraj bankoj konsistigas la Eŭropan Sistemon de Centraj Bankoj. La la monan politikon de la Unio direktas la Eŭropa Centra Banko kaj la naciaj centraj bankoj de la membroŝtatoj kies valuto estas la eŭro, kaj kiuj kune konsistigas la eŭro-sistemon.
(2) Evropski sistem centralnih bank vodijo organi odločanja Evropske centralne banke. Poglavitni cilj Evropskega sistema centralnih bank je vzdrževanje stabilnosti cen. Ne glede na ta cilj podpira splošne ekonomske politike v Uniji, da bi prispeval k doseganju njenih ciljev. Izvaja vse druge naloge centralne banke v skladu z določbami III. dela Ustave in statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.(2) La Eŭropa Sistemo de Centraj Bankoj estas gvidata de la decidfaraj organoj de la Eŭropa Centra Banko. La ĉefa celo de la Eŭropa Sistemo de Centraj Bankoj estas konservi la stabilecon de la prezoj. Sen endanĝerigo de tiu ĉi celo, ĝi subtenas la ĝeneralan ekonomian politikon de la Unio por kontribui al la realigo de la celoj de la Unio. Ĝi plenumas ĉiujn ceterajn taskojn de centra banko konforme al la dispozicioj de parto III-a de la Konstitucio kaj al la statuto de la Eŭropa Sistemo de Centraj Bankoj kaj de la Eŭropa Centra Banko.
(3) Evropska centralna banka je institucija. Je pravna oseba. Samo ona je pooblaščena za odobritev izdajanja eura. Pri izvajanju svojih pooblastil in upravljanju svojih financ je neodvisna. Institucije, organi, uradi in agencije Unije ter vlade držav članic upoštevajo to neodvisnost.(3) La Eŭropa Centra Banko estas institucio kun jura personeco. Ĝi havas la ekskluzivan rajton permesi la emisiadon de eŭro. Dum la praktikado de siaj agosferoj kaj koncerne siajn financojn ĝi estas sendependa. La institucioj, organoj, oficejoj kaj agentejoj de la Unio, kaj la registaroj de la membroŝtatoj respektas ĉi tiun sendependecon.
(4) Evropska centralna banka sprejme potrebne ukrepe za izvajanje njenih nalog, v skladu z določbami III-185. do III-191. člena in III-196. člena Ustave ter s pogoji, določenimi v statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke. V skladu z navedenimi členi tiste države članice, katerih valuta ni euro, in njihove centralne banke ohranijo svoje pristojnosti na denarnem področju.(4) La Eŭropa Centra Banko alprenas la aranĝojn necesajn por plenumi siajn taskojn, konforme al la dispozicioj de artikoloj III-185-a – III-191-a kaj III-196-a, kaj al la kondiĉoj fiksitaj en la statutoj de la Eŭropa Sistemo de Centraj Bankoj kaj de la Eŭropa Centra Banko. Konforme al la samaj artikoloj, la membroŝtatoj kaj siaj centraj bankoj, kies valuto ne estas la eŭro, konservas siajn agosferojn pri monaj aferoj.
(5) Z Evropsko centralno banko se je na področjih iz njenih pristojnosti treba posvetovati o vseh predlogih aktov Unije in o vseh predlogih predpisov na nacionalni ravni, Evropska centralna banka pa lahko da svoje mnenje.(5) Oni devas konsulti la Eŭropan Centran Bankon – kadre de ĝia agosfero – pri ĉiuj proponoj de uniaj juraj aktoj kaj de ĉiuj planataj naciaj juraj normoj, kaj ĝi rajtas prezenti opinion sur kampoj apartenantaj al sia agosfero.
(6) Organi odločanja Evropske centralne banke, njihova sestava in način delovanja so določeni v III-382. in III-383. členu Ustave ter v statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.(6) La decidfaraj organoj de la Eŭropa Centra Banko, ilia konsisto kaj ĉiuj detalaj reguloj pri ilia funkciado estas difinitaj en la artikoloj III-382-a kaj III-383-a, kaj en la statutoj de la Eŭropa Sistemo de Centraj Bankoj kaj de la Eŭropa Centra Banko.
I-31. člen: Računsko sodiščeI-31-a artikolo: La Revizora Kortumo
(1) Računsko sodišče je institucija. Opravlja revizijo v Uniji.(1) La Revizora Kortumo estas institucio kontrolanta la kontojn de la Unio.
(2) Opravlja revizijo vseh prihodkov in odhodkov Unije in skrbi za dobro finančno poslovodenje.(2) La Revizora Kortumo ekzamenas la kontojn de ĉiuj enspezoj kaj elspezoj de la Unio, kaj kontrolas ĉu la financa mastrumado estis efika kaj bonrezulta.
(3) Sestavlja ga po en državljan vsake države članice. Člani so popolnoma neodvisni pri opravljanju svojih nalog v splošnem interesu Unije.(3) La Revizora Kortumo konsistas el po unu civitano de ĉiu membroŝtato. La membroj de la Revizora Kortumo plenumas siajn taskojn plene sendepende, en ĝenerala intereso de la Unio.
I-32. člen: Posvetovalni organi UnijeI-32-a artikolo: La konsultaj organoj de la Unio
(1) Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata Odbor regij in Ekonomsko-socialni odbor, ki opravljata svetovalno funkcijo.(1) La Komitato de la Regionoj kaj la Ekonomia kaj Sociala Komitato helpas en konsulta funkcio la Eŭropan Parlamenton, la Konsilion kaj la Komisionon.
(2) Odbor regij je sestavljen iz predstavnikov regionalnih in lokalnih organov, ki imajo bodisi volilni mandat regionalne ali lokalne oblasti ali pa so politično odgovorni izvoljeni skupščini.(2) La Komitato de la Regionoj konsistas el reprezentantoj de regionaj kaj lokaj kolektivoj, kiuj okupas elektitan oficon en regiona aŭ loka kolektivo, aŭ havas politikan respondecon antaŭ iu elektita asembleo.
(3) Ekonomsko-socialni odbor sestavljajo predstavniki organizacij delodajalcev, delojemalcev in drugi predstavniki civilne družbe, predvsem iz socialno-ekonomskega, civilnega, poklicnega in kulturnega področja.(3) La Ekonomia kaj Sociala Komitato konsistas el reprezentantoj de organizaĵoj de labordonantoj kaj laborprenantoj, el reprezentivaj rolantoj de aliaj sferoj de la civila socio, tiel precipe el la reprezentantoj de la ekonomia kaj socia vivo kaj de la civitana partopreno en la fakaj kaj kulturaj terenoj.
(4) Člani Odbora regij in Ekonomsko-socialnega odbora niso vezani na nikakršna obvezna navodila. Člani so popolnoma neodvisni pri opravljanju svojih nalog v splošnem interesu Unije.(4) La membroj de Komitato de la Regionoj kaj de la Ekonomia kaj Sociala Komitato ne estas instrukcieblaj. Dum la plenumo de siaj taskoj ili estas absolute sendependaj, kaj ili agas laŭ la ĝenerala intereso de la Unio.
(5) Pravila, ki urejajo sestavo teh odborov, imenovanje njunih članov, njune pristojnosti in delovanje, so določena v III-386. do III-392. členu Ustave.(5) La artikoloj III-386-a – III-392-a enhavas la regulojn pri la konsisto, pri la nomumo de iliaj membroj, kaj la agosferon kaj funkciadon de tiuj ĉi komitatoj.
Pravila iz drugega in tretjega odstavka tega člena o sestavi, redno preverja Svet ob upoštevanju gospodarskega, socialnega in demografskega razvoja v Uniji. Svet na predlog Komisije v ta namen sprejema evropske sklepe.La reguloj menciitaj en alineoj (2) kaj (3) pri naturo de konsisto de la komitatoj, estas en regulaj, tempaj intervaloj reviziotaj fare de la Konsilio, konsidere la ekonomian, socian kaj demografian situacion ene de la Unio. Tiucele la Konsilio surbaze de propono de la Komisiono alprenas eŭropajn decidojn.

V. NASLOV: IZVAJANJE PRISTOJNOSTI UNIJEV-a TITOLO: LA PRAKTIKADO DE AGOSFEROJ DE LA UNIO
I. Poglavje: Skupne določbeI-a ĉapitro – Ĝeneralaj dispozicioj
I-33. člen: Pravni akti UnijeI-33-a artikolo: La juraj aktoj de la Unio
(1) Institucije uporabljajo za izvajanje pristojnosti Unije kot pravne instrumente, v skladu s III. delom Ustave, evropske zakone, evropske okvirne zakone, evropske uredbe, evropske sklepe, priporočila in mnenja.(1) La institucioj aplikas – por praktiki la agosferojn de la Unio, konforme al la dispozicioj fiksitaj en la III-a parto – la sekvantajn jurajn rimedojn: eŭropa leĝo, eŭropa kadroleĝo, eŭropa dekreto, eŭropa decido, rekomendo kaj opinio.
Evropski zakon je zakonodajni akt, ki se splošno uporablja. Zavezujoč je v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.La eŭropa leĝo estas leĝdona akto kun ĝenerala valido. Ĝi estas plenmezure deviga kaj rekte aplikenda en ĉiuj membroŝtatoj.
Evropski okvirni zakon je zakonodajni akt, ki je za vsako državo članico, na katero je naslovljen, zavezujoč glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod.La eŭropa kadroleĝo estas tia leĝdona akto, kiu estas deviga koncerne la atingotajn celojn por ĉiuj adresitaj membroŝtatoj, sed la elekton de formo kaj rimedoj ĝi lasas al la naciaj instancoj.
Evropska uredba je akt, ki nima narave zakona in se splošno uporablja za izvajanje zakonodajnih aktov in nekaterih določb Ustave. Lahko je bodisi v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah ali pa je zavezujoča za vsako državo članico, na katero je naslovljena, glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod.La eŭropa dekreto estas ĝenerale valida, sed ne leĝdona akto, kiu servas por efektivigo de la leĝdonaj aktoj kaj de certaj dispozicioj de la Konstitucio. La eŭropa dekreto egale povas esti tia, kiu estas plenmezure deviga kaj rekte aplikenda en ĉiuj membroŝtatoj, kaj tia, kiu estas deviga koncerne la atingotajn celojn en ĉiuj adresitaj membroŝtatoj, sed la elekton de la formo kaj rimedoj ĝi lasas al la naciaj instancoj.
Evropski sklep je v celoti zavezujoč akt, ki nima narave zakona. Če določa tiste, na katere je naslovljen, je zavezujoč samo zanje.La eŭropa decido estas plenmezure deviga, ne leĝdona akto. En la okazo, se ĝi aparte notas, kiuj estas la adresitoj, la decido estas deviga ekskluzive por tiuj, kiujn ĝi notis, kiel adresitojn.
Priporočila in mnenja niso pravno zavezujoča.La rekomendoj kaj opinioj ne havas devigan forton.
(2) Evropski parlament in Svet pri obravnavi osnutkov zakonodajnih aktov ne sprejmeta nobenega akta, za katerega na zadevnem področju ni predviden ustrezen zakonodajni postopek.(2) Dum konsiderado de proponoj direktiĝantaj al leĝdonaj aktoj la Eŭropa Parlamento kaj la Konsilio detenas sin de alpreno de juraj aktoj, kiuj diferencas de la preskriboj de la leĝdona proceduro aplikenda sur la konkreta tereno.
I-34. člen: Zakonodajni aktiI-34-a artikolo: Leĝdonaj aktoj
(1) Evropske zakone in evropske okvirne zakone sprejemata Evropski parlament in Svet skupaj na podlagi predlogov Komisije po rednem zakonodajnem postopku po III-396. členu Ustave. Če ti dve instituciji o kakšnem aktu ne moreta doseči soglasja, tak akt ni sprejet.(1) La eŭropaj leĝoj kaj kadroleĝoj estas komune alprenataj fare de la Eŭropa Parlamento kaj la Konsilio surbaze de propono de la Komisiono, konforme al la ordinara leĝdona proceduro difinita en la artikolo III-396-a. Se la du institucioj ne povas konsenti, la traktata jura akto ne estos alprenita.
(2) V posebnih primerih, predvidenih v Ustavi, lahko evropske zakone in evropske okvirne zakone sprejme Evropski parlament s sodelovanjem Sveta, ali pa Svet s sodelovanjem Evropskega parlamenta po posebnem zakonodajnem postopku.(2) En okazoj aparte difinitaj en la Konstitucio, la eŭropaj leĝoj kaj kadrolegoj estas alprenataj fare de la Eŭropa Parlamento ĉe kunagado de la Konsilio, aŭ fare de la Konsilio ĉe kunagado de la Eŭropa Parlamento, konforme al la specialaj leĝdonaj proceduroj.
(3) V posebnih primerih, predvidenih v Ustavi, se lahko evropski zakoni in evropski okvirni zakoni sprejemajo na pobudo skupine držav članic ali Evropskega parlamenta, na priporočilo Evropske centralne banke ali na zahtevo Sodišča ali Evropske investicijske banke.(3) En okazoj aparte difinitaj en la Konstitucio, la eŭropaj leĝoj kaj kadroleĝoj estas alpreneblaj surbaze de iniciato de iu grupo de la membroŝtatoj, aŭ de la Eŭropa Parlamento, kaj ankaŭ surbaze de rekomendo de la Eŭropa Centra Banko, aŭ de peticio de la Kortumo, respektive de la Eŭropa Investa Banko.
I-35. člen: Akti, ki nimajo narave zakonaI-35-a artikolo: Aktoj ne leĝdonaj
(1) Evropski svet sprejema evropske sklepe v primerih, predvidenih v Ustavi.(1) La Eŭropa Konsilio alprenas eŭropajn decidojn en kazoj difinitaj en la Konstitucio.
(2) Svet in Komisija, zlasti v primerih iz I-36. in II-37. člena Ustave, v posebnih primerih, predvidenih v Ustavi, pa tudi Evropska centralna banka, sprejemajo evropske uredbe in evropske sklepe.(2) La Konsilio kaj la Komisiono, precipe en okazoj menciitaj en la artikoloj I-36-a kaj I-37-a, la Eŭropa Centra Banko en okazoj aparte difinitaj en la Konstitucio, alprenas eŭropajn dekretojn kaj eŭropajn decidojn.
(3) Svet sprejema priporočila. Na predlog Komisije odloča v vseh primerih, za katere Ustava določa, da akte sprejema na predlog Komisije. Na področjih, kjer se za sprejetje akta Unije zahteva soglasje, odloča soglasno. Komisija, v posebnih primerih, predvidenih v Ustavi, pa tudi Evropska centralna banka, sprejemata priporočila.(3) La Konsilio alprenas rekomendojn. La Konsilio decidas surbaze de propono de la Komisiono en la okazoj, se la Konstitucio preskribas, ke la juraj aktoj devas esti akceptataj konforme al propono de la Komisiono. Ĝi decidas unuanime en tiuj kampoj, en kiuj la unuanimeco estas necesa por alpreno de la juraj aktoj de la Unio. La Komisiono kaj la Eŭropa Centra Banko alprenas rekomendojn en okazoj aparte difinitaj en la Konstitucio
I-36. člen: Delegirane evropske uredbeI-36-a artikolo: Dekretoj baziĝantaj sur rajtigo
(1) V evropskih zakonih in evropskih okvirnih zakonih se lahko na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih evropskih uredb, ki dopolnjujejo ali spreminjajo kakšne nebistvene določbe evropskih zakonov ali okvirnih zakonov.(1) En eŭropaj leĝoj kaj kadroleĝoj oni povas doni rajtigon por la Komisiono al alpreno de tiaj eŭropaj dekretoj baziĝantaj sur rajtigo, kiuj kompletigas aŭ amendas iujn ne bazajn dispoziciojn de la eŭropaj leĝoj aŭ kadroleĝoj.
V evropskih zakonih in okvirnih zakonih se izrecno opredelijo cilji, vsebina, področje uporabe in trajanje pooblastila. Bistvene določbe področja se pridržijo evropskemu zakonu ali okvirnemu zakonu in skladno s tem ne morejo biti predmet prenosa pooblastila.En la eŭropaj leĝoj kaj kadroleĝoj enhavantaj la rajtigon oni devas unusence difini la celon, enhavon, aplikosferon kaj tempodaŭron de la rajtigo. La bazaj elementoj de la koncerna reguligata tereno estas reguligeblaj ekskluzive en eŭropa leĝo aŭ kadroleĝo, kaj koncerne ilin oni ne povas doni rajtigon.
(2) Z evropskimi zakoni in okvirnimi zakoni se izrecno opredelijo pogoji, ki se uporabljajo za pooblastilo, in sicer:(2) En la eŭropa leĝo aŭ kadroleĝo oni devas unusence difini la kondiĉojn de praktikado de la rajtigo, kiuj povas esti la sekvaj:

a) Evropski parlament ali Svet lahko sklene preklicati pooblastilo;

a) la Eŭropa Parlamento aŭ la Konsilio povas decidi, ke ili retiras la rajtigon;

b) delegirana evropska uredba lahko začne veljati samo, če Evropski parlament ali Svet v roku, ki ga določi evropski zakon ali okvirni zakon, temu nista nasprotovala.

b) la eŭropa dekreto baziĝanta sur rajtigo povas ekvalidiĝi nur se la Eŭropa Parlamento aŭ la Konsilio ne starigas obĵeton ene de preskribita limdato difinita en eŭropa leĝo aŭ kadroleĝo.

Za namene iz točk a) in b) prejšnjega pododstavka odloča Evropski parlament z večino svojih članov, Svet pa s kvalificirano večino.Ĉe apliko de la punktoj a) kaj b) la Eŭropa Parlamento decidas per plimulto de siaj membroj, kaj la Konsilio per kvalifikita plimulto.
I-37. člen: Izvedbeni aktiI-37-a artikolo. Plenumaj aktoj
(1) Države članice sprejmejo vse ukrepe notranjega prava, ki so potrebni za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije.(1) La membroŝtatoj alprenas en siaj naciaj juroj la disponojn, necesajn por plenumo de la devigaj uniaj juraj aktoj.
(2) Če so potrebni enotni pogoji za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije, se s temi akti na Komisijo ali, v posebno upravičenih primerih in v primerih iz I-40. člena Ustave, na Svet, prenese izvedbena pooblastila.(2) Se la plenumo de iu deviga unia jura akto devas okazi laŭ unuecaj kondiĉoj, tia jura akto havigas plenumajn agosferojn al la Komisiono, respektive en specialaj kaj sufiĉe motivitaj okazoj kaj en okazoj preskribitaj en la artikolo I-40-a al la Konsilio.
(3) Za namene iz prejšnjega odstavka, se z evropskim zakonom vnaprej določijo pravila in splošna načela, po katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.(3) Por celoj fiksitaj en la artikolo (2), oni devas anticipe difini en eŭropa leĝo la regulojn kaj ĝeneralajn principojn de la membroŝtataj kontrolaj mekanismoj, koncernantaj la praktikadon de plenuma agosfero de la Komisiono.
(4) Izvedbeni akti Unije se sprejemajo v obliki evropskih izvedbenih uredb ali evropskih izvedbenih sklepov.(4) La plenumaj aktoj de la Unio povas esti eŭropaj plenumaj dekretoj aŭ eŭropaj plenumaj decidoj.
I-38. člen: Skupna pravila pravnih aktov UnijeI-38-a artikolo: Komunaj reguloj koncernantaj la jurajn aktojn de la Unio
(1) Če Ustava ne določa, vrste akta, ki naj se sprejme, o tem od primera do primera institucije odločajo ob upoštevanju ustreznega postopka in načela sorazmernosti iz I-11. člena Ustave.(1) Se la Konstitucio ne preskribas, kiatipan juran akton oni devas alpreni, la institucioj mem elektas la tipon de la jura akto, konforme al la aplikendaj proceduroj en la konkretaj okazoj, kaj en akordo kun la principo de proporcieco fiksita en la artikolo I-11-a.
(2) Pravni akti morajo biti obrazloženi in navajati morebitne predloge, pobude, priporočila, zahteve ali mnenja, ki jih predvideva Ustava.(2) La juraj aktoj devas enhavi motivadon, kaj en ĝi oni devas aludi al ĉiu propono, iniciato, rekomendo, peto aŭ opinio, kiujn la Konstitucio preskribas.
I-39. člen: Objava in začetek veljavnostiI-39-a artikolo: Promulgo kaj validiĝo
(1) Evropske zakone in evropske okvirne zakone, sprejete po rednem zakonodajnem postopku, podpišeta predsednik Evropskega parlamenta in predsednik Sveta.(1) La prezidantoj de la Eŭropa Parlamento kaj la Konsilio subskribas la eŭropajn leĝojn kaj kadroleĝojn, alprenitajn laŭ ordinara leĝdona proceduro.
V ostalih primerih jih podpiše predsednik institucije, ki jih sprejme.En ceteraj okazoj tiujn ĉi jurajn aktojn subskribas la prezidanto de la alprenanta institucio.
Evropski zakoni in evropski okvirni zakoni se objavijo v Uradnem listu Evropske unije in začnejo veljati z dnem, ki je v njih določen, če ni določen, pa dvajseti dan po njihovi objavi.La eŭropajn leĝojn kaj kadroleĝojn oni devas promulgi en la Oficiala Bulteno de la Eŭropa Unio kaj ili ekvalidiĝas en la tago difinita en ili, aŭ manke de tio la dudekan tagon post sia promulgo.
(2) Evropske uredbe in evropske sklepe, v katerih ni določeno, na koga so naslovljeni, podpiše predsednik institucije, ki jih sprejme.(2) La eŭropajn dekretojn, kaj la eŭropajn decidojn, kiuj ne havas apartan rondon de adresitoj, subskribas la prezidanto de tiu institucio, kiu alprenas ilin.
Evropske uredbe in evropski sklepi, v katerih ni določeno, na koga so naslovljeni, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije in začnejo veljati z dnem, ki je v njih določen, če ni določen, pa dvajseti dan po njihovi objavi.La eŭropajn dekretojn, kaj la eŭropajn decidojn, kiuj ne havas apartan rondon de adresitoj, oni devas promulgi en la Oficiala Bulteno de la Eŭropa Unio; ili ekvalidiĝas en la tago difinita en ili, aŭ manke de tio la dudekan tagon post sia promulgo.
(3) O evropskih sklepih, razen tistih iz prejšnjega odstavka, se uradno obvesti naslovljence, učinkovati pa začnejo s takšnim obvestilom.(3) Pri la eŭropaj decidoj, diferencaj de tiuj menciitaj en la alineo (2) oni devas sciigi iliajn adresitojn kaj ili ekvalidiĝas samtempe kun la sciigo.

II. Poglavje: Posebne določbeII-a ĉapitro – Specialaj dispozicioj
I-40. člen: Posebne določbe glede skupne zunanje in varnostne politikeI-40-a artikolo: Apartaj dispozicioj koncernantaj la komunan eksteran kaj sekurecan politikojn
(1) Evropska unija vodi skupno zunanjo in varnostno politiko, ki temelji na razvoju medsebojne politične solidarnosti držav članic, opredelitvi vprašanj splošnega pomena in doseganju vedno večje skladnosti ukrepanja držav članic.(1) La Eŭropa Unio praktikas komunan eksteran kaj sekurecan politikojn, kiuj baziĝas sur pluevoluigo de reciproka politika solidareco inter la membroŝtatoj, sur identigo de aferoj kun ĝenerala intereso, sur realigo de pli kaj pli ampleksiĝanta akordo inter agoj de la membroŝtatoj.
(2) Evropski svet opredeljuje strateške interese Unije in določa cilje njene skupne zunanje in varnostne politike. Svet oblikuje to politiko v okviru strateških smernic, ki jih določi Evropski svet, in v skladu s III. delom Ustave.(2) La Eŭropa Konsilio konstatas la strategiajn interesojn de la Unio kaj difinas la celojn de la komuna ekstera kaj sekureca politikoj de la Unio. Ĉi tiujn politikojn elformas la Konsilio laŭ la strategiaj gvidlinioj difinitaj fare de la Eŭropa Konsilio, kaj konforme al la reguloj fiksitaj en la parto III-a.
(3) Evropski svet in Svet sprejemata potrebne evropske sklepe.(3) La Eŭropa Konsilio kaj la Konsilio starigas la necesajn eŭropajn decidojn.
(4) Skupno zunanjo in varnostno politiko izvajajo minister za zunanje zadeve Unije in države članice z uporabo nacionalnih sredstev in sredstev Unije.(4) La komuna ekstera kaj sekureca politiko estas plenumata fare de la ministro de la Unio pri eksteraj aferoj kaj fare de la membroŝtatoj aplikante naciajn kaj uniajn rimedojn.
(5) Države članice se v okviru Evropskega sveta in Sveta posvetujejo med seboj o vsakem vprašanju zunanje in varnostne politike, ki je splošnega pomena, da bi določile skupen pristop. Pred ukrepanjem na mednarodnem prizorišču ali prevzemom kakšne obveznosti, ki bi lahko vplivala na interese Unije, se države članice med seboj posvetujejo v okviru Evropskega sveta ali Sveta. Države članice z uskladitvijo ukrepanja omogočajo, da lahko Unija uveljavi svoje interese in vrednote na mednarodnem področju. Države članice si izkazujejo medsebojno solidarnost.(5) La membroŝtatoj inter si akordigas ene de la Eŭropa Konsilio kaj la Konsilio en ĉiuj ĝeneralinteresaj eksteraj kaj sekurecpolitikaj demandoj por elformi komunan alproksimigon rilate al la demando. La membroŝtatoj devas akordiĝi kun la aliaj membroŝtatoj en la Konsilio aŭ en la Eŭropa Konsilio antaŭ plenumo de iu ajn internaci-nivela ago aŭ devontiĝo tuŝanta la interesojn de la Unio. La membroŝtatoj, pere de sia ago montranta en unu direkton, certigas, ke la Unio estu kapabla validigi siajn interesojn kaj valorojn sur internacia nivelo. La membroŝtatoj estas reciproke solidaraj unu kun alia.
(6) Evropske sklepe, ki se nanašajo na področje skupne zunanje in varnostne politike, Evropski svet in Svet sprejemata soglasno, razen v primerih iz III. dela Ustave. Delujeta na pobudo države članice, na predlog ministra za zunanje zadeve Unije ali na predlog tega ministra s podporo Komisije. Evropski zakoni in okvirni zakoni so izključeni.(6) Ĉe alpreno de eŭropaj decidoj koncernantaj la komunan eksteran kaj sekurecan politikojn, la Eŭropa Konsilio kaj la Konsilio decidas unuanime, escepte de la okazoj, konstatitaj en la parto III-a. La Eŭropa Konsilio kaj la Konsilio decidas je iniciato de iu membroŝtato, aŭ surbaze de propono de la ministro de la Unio pri eksteraj aferoj, respektive laŭ propono de la ministro de la Unio pri eksteraj aferoj, subtenata de la Komisiono. Ili ne rajtas alpreni eŭropajn leĝojn kaj kadroleĝojn.
(7) Evropski svet lahko soglasno sprejme evropski sklep, ki določi, da Svet, razen v primerih iz III. dela Ustave, odloča s kvalificirano večino.(7) La Eŭropa Konsilio povas unuanime alpreni eŭropan decidon, kiu preskribas, ke la Konsilio rajtas decidi per kvalifikita plimulto ankaŭ en okazoj, diferencaj de tiuj, menciitaj en la parto III-a.
(8) Z Evropskim parlamentom se je treba redno posvetovati o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah skupne zunanje in varnostne politike. O njenem razvoju se ga stalno obvešča.(8) Oni devas regule konsulti la Eŭropan Parlamenton pri la ĉefaj rilatoj kaj bazaj elektebloj de la komuna ekstera kaj sekureca politikoj, kaj kontinue informi ĝin pri ties formiĝo.
I-41. člen: Posebne določbe glede skupne varnostne in obrambne politikeI-41-a artikolo: Apartaj dispozicioj koncernantaj la komunan sekurecan kaj defendan politikojn
(1) Skupna varnostna in obrambna politika je sestavni del skupne zunanje in varnostne politike. Uniji zagotavlja operativno sposobnost, oprto na civilna in vojaška sredstva. Unija jih lahko uporablja pri misijah zunaj svojih meja za vzdrževanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z načeli Ustanovne listine Združenih narodov. Za izvajanje teh nalog se uporabijo zmogljivosti, ki jih zagotovijo države članice.(1) La komuna sekureca kaj defenda politikoj estas nedisigeblaj partoj de la komuna ekstera kaj sekureca politikoj. Tiuj ĉi politikoj, apogantaj sin sur civilaj kaj armeaj rimedoj, garantias operaciajn kapablojn por la Unio. La Unio povas uzi tiujn ĉi rimedojn por misioj eksteruniaj, packonservaj, konfliktopreventaj kaj fortigantaj la internacian sekurecon, konforme al principoj de la Ĉarto de Unuiĝintaj Nacioj. La plenumo de ĉi tiuj taskoj baziĝas sur kapabloj disponigitaj fare de la membroŝtatoj.
(2) Skupna varnostna in obrambna politika vključuje postopno oblikovanje skupne obrambne politike Unije. Ta vodi do skupne obrambe, če Evropski svet soglasno tako odloči. V tem primeru državam članicam priporoči sprejetje takšne odločitve v skladu z njihovimi ustavnimi določbami.(2) La komuna sekureca kaj defenda politikoj enhavas laŭgradan elformon de komuna unia defenda politiko. Tio, se la Eŭropa Konsilio decidas tiel unuanime, kondukas al komuna defendo. En tiu ĉi okazo la Eŭropa Konsilio rekomendas al la membroŝtatoj alprenon de tia decido, konforme al iliaj konstituciaj postuloj.
Politika Unije v skladu s tem členom ne vpliva na posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic, upošteva obveznosti iz Severnoatlantske pogodbe tistih držav članic, ki vidijo uresničevanje svoje skupne obrambe v Organizaciji Severnoatlantske pogodbe, ter je združljiva s skupno varnostno in obrambno politiko, vzpostavljeno v tem okviru.La politiko de la Unio laŭ tiu ĉi artikolo ne tuŝas la individuan karakteron de sekureca kaj defenda politikoj de la unuopaj membroŝtatoj, respektas la devontigojn – surbaze de la Nord-Atlantika Traktato – de tiuj membroŝtatoj, kiuj vidas realigita sian komunan defendon en Organizaĵo de Nord-Atlantika Traktato, kaj ĝi estas akordigebla kun la komuna sekureca kaj defenda politikoj difinitaj en ties kadro.
(3) Države članice dajo Uniji na razpolago civilne in vojaške zmogljivosti za izvajanje skupne varnostne in obrambne politike za uresničevanje ciljev, ki jih opredeli Svet. Države članice, ki med seboj ustanovijo večnacionalne sile, lahko te sile dajo na razpolago tudi za skupno varnostno in obrambno politiko.(3) La membroŝtatoj – kiel kontribuon al realigo de celoj difinitaj fare de la Konsilio al efektivigo de la komuna sekureca kaj defenda politikoj – disponigas civilajn kaj armeajn rimedojn al la Unio. Tiuj membroŝtatoj, kiuj komune starigas plurnaciajn fortojn, ankaŭ tiujn fortojn povas disponigi al la komuna sekureca kaj defenda politikoj.
Države članice si prizadevajo za postopno izboljšanje svojih vojaških zmogljivosti. Ustanovi se Agencija za področje razvoja obrambnih zmogljivosti, raziskav, nabave in oborožitve (Evropska obrambna agencija), katere naloga je ugotavljati operativne potrebe, pospeševati ukrepe za njihovo zadovoljevanje, prispevati k določanju in po potrebi izvajanju vseh ukrepov, ki so potrebni za krepitev industrijske in tehnološke osnove obrambnega sektorja, sodelovati pri določanju evropske politike na področju zmogljivosti in oboroževanja ter pomagati Svetu pri ocenjevanju napredka vojaških zmogljivosti.La membroŝtatoj prenas sur sin, ke ili laŭgrade plibonigos siajn armeajn kapablojn. Realiĝos agentejo okupiĝanta pri defendaj-kapabloevoluigaj, esploraj, akiraj kaj armilaraj aferoj (Eŭropa Defenda Agentejo), kies tasko estas konstato de la operaciaj pretendoj, subteno de disponoj servantaj la kontentigon de tiuj ĉi pretendoj, kaj kiu kontribuas al difino – kaj en konkreta okazo – al plenumo de agoj necesaj por fortigi la industrian kaj teknologian bazojn de la defenda sektoro, ĝi partoprenas en difino de eŭropa armilara kaj kapabloevoluiga politikoj, kaj helpas la Konsilion en taksado de plibonigo de la militaj kapabloj.
(4) Evropske sklepe o skupni varnostni in obrambni politiki, vključno s tistimi o uvedbi misije po tem členu, sprejme Svet soglasno na predlog ministra za zunanje zadeve Unije ali pobudo države članice. Minister za zunanje zadeve Unije, po potrebi skupaj s Komisijo, lahko predlaga uporabo nacionalnih sredstev kakor tudi instrumentov Unije.(4) La Konsilio alprenas unuanime la eŭropajn decidojn celantajn al plenumo de komuna sekureca kaj defenda politikoj, inkluzive la eŭropajn decidojn, celantajn al iniciato de misioj, menciitaj en tiu ĉi artikolo, surbaze de propono de la ministro de la Unio pri eksteraj aferoj aŭ surbaze de iniciato de iu membroŝtato. La ministro de la Unio pri eksteraj aferoj, en konkreta okazo komune kun la Komisiono rajtas proponi same la aplikadon de naciaj kaj uniaj rimedoj.
(5) Svet lahko izvršitev misije v okviru Unije zaupa skupini držav članic, da se ohranijo vrednote Unije in v korist njenih interesov. Izvajanje take misije urejajo določbe III-310. člena Ustave.(5) La Konsilio por defendi la valorojn kaj validigi la interesojn de la Unio rajtas komisii grupon de la membroŝtatoj je plenumo de certaj misioj en kadro de la Unio. Por plenumo de tiaj misioj oni devas apliki la artikolon III-310-an.
(6) Države članice, katerih vojaške zmogljivosti izpolnjujejo višja merila in ki so sprejele bolj zavezujoče obveznosti na tem področju z ozirom na najzahtevnejše misije, vzpostavijo stalno strukturno sodelovanje v okviru Unije. Takšno sodelovanje urejajo določbe III-312. člena Ustave. To sodelovanje ne vpliva na določbe III-309. člena Ustave.(6) Tiuj membroŝtatoj, kiuj havas armeajn kapablojn kontentigantajn pli altajn pretendojn, kaj kiuj – konsidere al misioj starigantaj la plej altajn postulojn – tiuterene akceptis pli severajn devontigojn, elformas konstantan strukturitan kunagadon en kadro de la Unio. Por tia kunagado oni devas apliki la artikolon III-312-an. Ĝi ne tuŝas la dispoziciojn fiksitajn en artikolo III-309-a.
(7) Če je država članica žrtev oboroženega napada na svoje ozemlje, so ji druge države članice dolžne v skladu z 51. členom Ustanovne listine Združenih narodov zagotoviti pomoč in podporo z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagajo. To ne vpliva na posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic.(7) Okaze de armita atako kontraŭ la teritorio de iu el la membroŝtatoj, la ceteraj membroŝtatoj devas – konforme al la artikolo 51-a de Ĉarto de la Unuiĝintaj Nacioj – doni ĉiaspecan disponeblan helpon kaj apogon al tiu ĉi ŝtato. Tio ne tuŝas la individuan karakteron de la sekureca kaj defenda politikoj de la unuopaj membro-ŝtatoj.
Obveznosti in sodelovanje na tem področju je skladno z obveznostmi v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe, ki za države, članice te organizacije, ostaja temelj njihove kolektivne obrambe in forum za njeno izvajanje.La devontigoj kaj kunlaboroj surprenitaj sur tiuj ĉi kampoj devas harmonii kun devontigoj alprenitaj en la kadro de la Organizaĵo de la Nord-Atlantika Traktato, kiu ankaŭ plue konsistigas por la partoprenantaj ŝtatoj la bazon de la komuna defendo, kaj restas ties efektiviga forumo.
(8) Z Evropskim parlamentom se je treba redno posvetovati o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah skupne zunanje in varnostne politike. O njenem razvoju ga je treba stalno obveščati.(8) Oni devas regule konsulti la Eŭropan Parlamenton pri la pli gravaj aspektoj kaj fundamentaj alternativaj eblecoj de la komuna sekureca kaj defenda politiko, kaj oni devas daŭre informi ĝin pri ties formiĝo.
I-42. člen: Posebne določbe glede območja svobode, varnosti in praviceI-42-a artikolo: Apartaj dispozicioj rilate al areo de libereco, sekureco kaj justo
(1) Unija vzpostavlja območje svobode, varnosti in pravice:(1) La Unio estigas areon baziĝantan sur validiĝo de la libereco, sekureco kaj justo pere de la sekvantaj rimedoj:

a) s sprejetjem evropskih zakonov in evropskih okvirnih zakonov, s katerimi naj bi se po potrebi približale določbe zakonov in upravnih predpisov držav članic na področjih, iz III. dela Ustave;

a) en okazo se estas necese, alpreno de eŭropa leĝo kaj kadroleĝo, sur kampoj denombritaj en la III-a parto, por proksimigi la leĝajn, dekretajn kaj administraciajn dispoziciojn de la membroŝtatoj;

b) s spodbujanjem medsebojnega zaupanja med pristojnimi organi držav članic, zlasti na podlagi vzajemnega priznavanja sodnih in izvensodnih odločb;

b) plifortigo de la reciproka konfido inter la koncernaj instancoj de la membroŝtatoj, precipe surbaze de reciproka agnoskado de tribunalaj kaj ekstertribunalaj decidoj;

c) z operativnim sodelovanjem med pristojnimi organi držav članic, vključno s policijo, carino in drugimi službami, specializiranimi za preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj.

c) operacia kunagado inter la agosferon havantaj instancoj de la membroŝtatoj, nome inter la membroŝtataj policoj, doganinstancoj kaj ceteraj, fakaj servoj okupiĝantaj pri prevento kaj malkovro de krimagoj.

(2) V okviru območja svobode, varnosti in pravice lahko nacionalni parlamenti sodelujejo pri mehanizmih ocenjevanja iz III-260. člena Ustave. Vključeni so v politični nadzor Europola in oceno Eurojustovih dejavnosti v skladu z III-276. in III-273. členom Ustave.(2) En la kadro de areo de validiĝo de la libereco, sekureco kaj justo, la naciaj parlamentoj rajtas partopreni la takso- procedurojn laŭ la artikolo III-260-a. La naciaj parlamentoj partoprenas – en akordo kun la artikoloj III-276-a aŭ III-273-a – en la politika kontrolo de Europol kaj en la taksado de la agado de Eurojust.
(3) Na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah imajo države članice v skladu z III-264. členom Ustave pravico do pobude.(3) La membroŝtatoj havas rajton de iniciato konforme al la artikolo III-264-a sur kampo de polica kaj justica kunagado konekse kun la punaferoj.
I-43. člen: Solidarnostna klavzulaI-43-a artikolo: Solidareca klaŭzo
(1) Unija in njene države članice delujejo skupaj v duhu solidarnosti, če je kakšna država članica žrtev terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek. Unija uporabi vsa sredstva, ki so ji na razpolago, vključno z vojaškimi sredstvi, ki ji jih države članice dajo na razpolago, da bi:(1) En okazo se iun membroŝtaton trafas terorisma atako, aŭ se ĝi fariĝas viktimo de naturkatastrofo aŭ katastrofo kaŭzita de homo, la Unio kaj siaj membroŝtatoj agas kolektive, en la spirito de solidareco. La Unio mobilizas ĉiujn disponeblajn rimedojn, inkluzive la armeajn energifontojn disponigitajn fare de la membroŝtatoj, por ke ĝi:

a) – preprečili teroristično grožnjo na ozemlju držav članic;

a) – preventu la terorisman minacon sur la teritorio de la membroŝtatoj;

– zavarovali demokratične institucije in civilno prebivalstvo pred morebitnim terorističnim napadom;

– protektu la demokratajn instituciojn kaj la civilan loĝantaron de eventuala terorisma atako;

– državi članici na njenem ozemlju v primeru terorističnega napada pomagali, na zaprosilo njenih političnih organov;

– okaze de terorisma atako, por iu membroŝtato, je peto de ĝia politika gvidado, donu helpon sur ties teritorio;

b) – državi članici na njenem ozemlju v primeru naravne nesreče ali nesreče, ki jo povzroči človek pomagali, na zaprosilo njenih političnih organov.

b) – okaze de katastrofo kaŭzita de naturo aŭ de homo, por iu membroŝtato, je peto de ĝia politika gvidado, donu helpon sur ties teritorio.

(2) Podrobnejša ureditev izvajanja tega člena je v III-329. členu Ustave.(2) La artikolo III-329-a enhavas la detalajn regulojn koncernantajn la efektivigon de tiu ĉi artikolo.

III. Poglavje: Okrepljeno sodelovanjeIII-a ĉapitro – Firmigita kunagado
I-44. člen: Okrepljeno sodelovanjeI-44-a artikolo: Firmigita kunagado
(1) Države članice, ki med seboj želijo vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na področjih, ki niso v izključni pristojnosti Unije, lahko v mejah in v skladu s postopki, določenimi v tem členu in v III-416. do III-423. členu Ustave uporabijo njene institucije in izvajajo te pristojnosti ob uporabi ustreznih določb Ustave.(1) Tiuj membroŝtatoj, kiuj deziras krei unu kun la alia firmigitan kunagadon sur kampoj ne apartenantaj al ekskluziva agosfero de la Unio, rajtas uzi la instituciojn de la Unio ene de la limoj de tiu ĉi artikolo kaj de la artikoloj III-416-a – III-423-a kaj en akordo kun la reguloj tie determinitaj, kaj ili rajtas praktiki tiujn ĉi agosferojn aplikante la konvenajn dispoziciojn de la Konstitucio.
Okrepljeno sodelovanje je naravnano na uresničevanje ciljev Unije, zaščito njenih interesov in krepitev njenih integracijskih procesov. To sodelovanje je stalno odprto za vse države članice v skladu s III-418. členom Ustave.La firmigita kunagado direktiĝas al antaŭenigo de plenumado de la celoj kaj al defendo de la interesoj de la Unio, kaj al la firmigo de la integriĝa procezo. Tia kunagado kiam ajn estas malfermita por ĉiuj membroŝtatoj en akordo kun la artikolo III-418-a.
(2) Svet sprejme evropski sklep, s katerim odobri okrepljeno sodelovanje kot zadnje sredstvo, če ugotovi, da Unija kot celota ne more doseči ciljev takega sodelovanja v razumnem roku, in če se sodelovanja udeleži najmanj tretjina držav članic. Svet odloča v skladu s postopkom, določenim v III-419. členu Ustave.(2) La Konsilio povas alpreni eŭropan decidon kun rajtigo al firmigita kunagado en ekstrema okazo, se ĝi konstatis ke la celoj de la kunagado ne povas esti atingotaj fare de tuto de la Unio ene de racia limdato, kaj se almenaŭ unu triono de la membroŝtatoj partoprenas ĝin. La Konsilio decidas laŭ la proceduro determinita en la artikolo III-419-a.
(3) Vsi člani Sveta lahko sodelujejo pri njegovih razpravah, glasujejo pa samo tisti člani Sveta, ki predstavljajo države članice, udeležene pri okrepljenem sodelovanju.(3) La diskutojn de la Konsilio rajtas partopreni ĉiuj membroŝtatoj, sed la voĉdonadon rajtas partopreni nur tiuj membroj de la Konsilio, kiuj reprezentas la membroŝtatojn de la firmigita kunagado.
Soglasje tvorijo samo glasovi predstavnikov udeleženih držav članic.Por atingi la unuanimecon oni devas konsideri nur la voĉojn de la reprezentantoj de la partoprenantaj membroŝtatoj.
Kvalificirana večina je večina najmanj 55% članov Sveta, ki predstavljajo udeležene države članice, ki imajo skupaj najmanj 65% prebivalstva teh držav.Por atingi la kvalifikitan plimulton estas bezonataj la voĉoj de almenaŭ 55 % de la konsiliaj membroj reprezentantaj la partoprenantajn membroŝtatojn, samtempe reprezentantaj almenaŭ 65 %-n de la loĝantaro de tiuj ĉi membroŝtatoj.
Manjšina, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, mora vključevati najmanj minimalno število članov Sveta, ki predstavljajo več kot 35% prebivalstva udeleženih držav članic, in dodatnega člana, sicer se šteje, da je kvalificirana večina dosežena.La blokanta malplimulto devas konsisti almenaŭ el membroj de la Konsilio reprezentantaj pli ol 35 %-n de la loĝantaro de la partoprenantaj ŝtatoj plus unu persono; manke de tio oni devas konsideri la kvalifikitan plimulton, kiel atingitan.
Ne glede na tretji in četrti pododstavek tega odstavka, ko Svet ne odloča na predlog Komisije ali na predlog ministra za zunanje zadeve Unije, je zahtevana kvalificirana večina najmanj 72% članov Sveta, ki predstavljajo udeležene države članice, ki imajo skupaj najmanj 65% prebivalstva teh držav.Diference de la tria kaj kvara subalineoj, se la Konsilio decidas ne surbaze de propono de la Komisiono aŭ de la ministro de la Unio pri eksteraj aferoj, al la kvalifikita plimulto estas bezonataj la voĉoj de almenaŭ 72 % de la konsiliaj membroj reprezentantaj la partoprenantajn membro-ŝtatojn, samtempe reprezentantaj almenaŭ 65 %-n de la loĝantaro de tiuj ĉi membroŝtatoj.
(4) Akti, sprejeti v okviru okrepljenega sodelovanja, so zavezujoči samo za udeležene države članice. Ne predstavljajo dela pravnega reda, ki ga morajo sprejeti države kandidatke za pristop k Uniji.(4) La juraj aktoj alprenitaj en la kadro de la firmigita kunagado devigas nur la partoprenantajn membroŝtatojn.Tiuj ĉi juraj aktoj ne apartenas al la uniaj atingaĵoj aprobendaj fare de landoj intencantaj aliĝi al la Unio.

VI. NASLOV: DEMOKRATIČNO ŽIVLJENJE UNIJEVI-a TITOLO: LA DEMOKRATA FUNKCIADO DE LA UNIO
I-45. člen: Načelo demokratične enakostiI-45-a artikolo: Principo de la demokrata egaleco
Unija pri vseh svojih dejavnostih upošteva načelo enakosti svojih državljanov, ki so deležni enake obravnave s strani njenih institucij, organov, uradov in agencij.La Unio dum ĉiuj siaj aktivecoj respektas la principon de egaleco inter la civitanoj; la institucioj, organoj, oficejoj kaj agentejoj de la Unio dediĉas al ĉiuj civitanoj la saman atenton.
I-46. člen: Načelo predstavniške demokracijeI-46-a artikolo: Principo de la reprezenta demokratio
(1) Delovanje Unije temelji na predstavniški demokraciji.(1) La funkciado de la Unio baziĝas sur la reprezenta demokratio.
(2) Državljani so na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu.(2) Sur nivelo de la Unio la rekta reprezentado de civitanoj efektiviĝas en la Eŭropa Parlamento.
Države članice v Evropskem svetu predstavljajo voditelji držav ali vlad in v Svetu njihove vlade, ki so demokratično odgovorni bodisi svojemu nacionalnemu parlamentu bodisi svojim državljanom.En la Eŭropa Konsilio la reprezentadon de la membroŝtatoj plenumas siaj ŝtat- aŭ registarestroj, kaj en la Konsilio siaj registaroj, kiuj mem havas demokratan respondecon antaŭ siaj, naciaj parlamentoj aŭ civitanoj.
(3) Vsak državljan ima pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije. Odločitve se sprejemajo kar najbolj odprto in demokratično.(3) Ĉiu civitano havas rajton partopreni en la demokrata vivo de la Unio. Oni devas fari la decidojn kiel eble plej publike kaj sur nivelo kiel eble plej proksima al la civitanoj.
(4) Politične stranke na evropski ravni prispevajo k oblikovanju evropske politične zavesti in k izražanju volje državljanov Unije.(4) La eŭropa-nivelaj politikaj partioj kontribuas al elformigo de la eŭropa politika konscio kaj al deklaro de volo de la uniaj civitanoj.
I-47. člen: Načelo participativne demokracijeI-47-a artikolo: Principo de la partoprena demokratio
(1) Institucije dajejo državljanom in predstavniškim združenjem na ustrezen način možnost izražanja in javnega izmenjavanja mnenj glede vseh področij delovanja Unije.(1) La institucioj per konvenaj rimedoj garantias, ke la civitanoj kaj intereso-reprezentaj organizoj povu esprimi opinion pri iu ajn aktiveco de la Unio, kaj povu publike diskuti pri tiuj aktivecoj.
(2) Institucije vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo.(2) La institucioj de la Unio vivtenas malfermitan, travideblan kaj sisteman dialogon kun la intereso-reprezentaj organizoj kaj kun la civila socio.
(3) Komisija opravlja širša posvetovanja z udeleženimi stranmi, da se zagotovi usklajenost in preglednost delovanja Unije.(3) La Komisiono tenas vastajn, anticipajn konsultadojn kun la koncernaj partneroj, por garantii la koherecon kaj travideblecon de agoj de la Unio.
(4) Najmanj milijon državljanov Unije iz večjega števila držav članic lahko s svojo pobudo Komisijo pozove, da v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog v zadevah, za katere državljani menijo, da je za uporabo Ustave treba sprejeti pravni akt Unije. Z evropskim zakonom se določijo postopki in pogoji, potrebni za tako državljansko pobudo, vključno z najmanjšim številom držav članic, iz katerih so ti državljani.(4) Almenaŭ unu miliono da uniaj civitanoj, kiuj samtempe estas ŝtatanoj el signifa nombro de membroŝtatoj, povas iniciati, ke la Komisiono – ene de sia agosfero – prezentu konvenan proponon en tiuj aferoj, en kiuj laŭ la konsidero de la civitanoj al efektivigo de la Konstitucio oni devas alpreni unian juran akton. Oni devas fiksi en eŭropa leĝo la dispoziciojn koncernantajn la procedurojn kaj kondiĉojn aplikendajn okaze de ĉi tiu civitana iniciato, inkluzive ankaŭ tion, ke la iniciato devas deveni de civitanoj de minimume kiom da membroŝtatoj.
I-48. člen: Socialni partnerji in avtonomen socialni dialogI-48-a artikolo: La sociaj partneroj kaj la aŭtonoma socia dialogo
Unija priznava in spodbuja vlogo socialnih partnerjev na ravni Unije ob upoštevanju razlik nacionalnih sistemov. Pospešuje dialog med socialnimi partnerji ob upoštevanju njihove avtonomije.La Unio konsiderante la diversecon de unuopaj naciaj sistemoj agnoskas kaj subtenas la unia-nivelan taskosurprenon de la sociaj partneroj; kaj respektante ilian sendependecon antaŭenigas la dialogon inter la sociaj partneroj.
Tripartitni socialni vrh o rasti in zaposlovanju prispeva k socialnemu dialogu.La trilatera socia pintokunveno pri la kresko kaj dungado kontribuas al daŭrigo de socia dialogo.
I-49. člen: Evropski varuh človekovih pravicI-49-a artikolo: La eŭropa mediaciisto
Evropski parlament izvoli evropskega varuha človekovih pravic, ki sprejema pritožbe zoper nepravilnosti pri delovanju institucij, organov, uradov ali agencij Unije, jih preveri in o njih pripravi poročilo pod pogoji, določenimi v Ustavi. Evropski varuh človekovih pravic je pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisen.La mediaciisto – elektita fare de la Eŭropa Parlamento ĉe kondiĉoj difinitaj en la Konstitucio – transprenas la plendojn koncerne la oficajn misuzojn okazantajn dum la aktiveco de la uniaj institucioj, organoj, oficejoj kaj agentejoj. Li/ŝi enketas pri la plendoj kaj pretigas raporton pri la rezultoj. Dum plenumo de siaj taskoj la mediaciisto estas absolute sendependa.
I-50. člen: Preglednost dela institucij, organov, uradov in agencij UnijeI-50-a artikolo: La travidebleco de laborprocezo de la uniaj institucioj, organoj, oficejoj kaj agentejoj
(1) Zaradi spodbujanja dobrega vodenja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe, institucije, organi, uradi in agencije Unije svoje delo opravljajo ob največjem možnem upoštevanju načela javnosti delovanja.(1) Por antaŭenigi la bonan regadon kaj certigi la partoprenon de la civila socio, la institucioj, organoj, oficejoj kaj agentejoj de la Unio dum siaj laboroj agas respektante la principon de malfermiteco kiel eble plej komplete.
(2) Evropski parlament zaseda javno, prav tako tudi Svet, ko obravnava in glasuje o osnutku zakonodajnega akta.(2) La kunsidoj de la Eŭropa Parlamento estas publikaj; kaj ankaŭ la kunsidoj de la Konsilio estas publikaj, kiam oni diskutas aŭ voĉdonas pri propono celanta al leĝdona akto.
(3) Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v kakšni državi članici ima pod pogoji, določenimi v III. delu Ustave, pravico dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije ne glede na nosilec dokumenta.(3) Konforme al la kondiĉoj difinitaj en la parto III-a, iu ajn unia civitano kaj iu ajn natura aŭ jura persono havanta loĝlokon, aŭ rezidejon laŭ estiga dokumento en iu membroŝtato, rajtas atingi la dokumentojn de institucioj, organoj, oficejoj kaj agentejoj de la Unio, sendepende de ilia apera formo.
Splošna načela in omejitve dostopa do teh dokumentov iz razlogov javnega ali zasebnega interesa, določa evropski zakon.La ĝeneralaj principoj de rajto pri atingo de tiuj ĉi dokumentoj kaj la reguloj determinantaj ties limigojn baziĝantajn sur komunaj aŭ privataj interesoj estas difinitaj en eŭropa leĝo.
(4) Institucije, organi, uradi ali agencije v svojih poslovnikih podrobneje uredijo dostop do svojih dokumentov v skladu z evropskim zakonom iz prejšnjega odstavka.(4) Konforme al la eŭropa leĝo menciita en la alineo (3) ĉiu institucio, organo, oficejo kaj agentejo fiksas en sia statuto la specialajn dispoziciojn koncerne la atingon de siaj dokumentoj.
I-51. člen: Varstvo osebnih podatkovI-51-a artikolo: La defendo de la personaj donitaĵoj
(1) Vsakdo ima pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanj nanašajo.(1) Ĉiu havas rajton pri protekto de personaj donitaĵoj lin/ŝin koncernantaj.
(2) Evropski zakon ali evropski okvirni zakon določa pravila o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije ter držav članic v okviru dejavnosti s področja uporabe prava Unije, in o prostem pretoku takih podatkov. Upoštevanje teh pravil nadzirajo neodvisni organi.(2) Eŭropa leĝo aŭ kadroleĝo fiksas la regulojn koncerne la protekton de la naturaj personoj dum la datummanipulado de la personaj donitaĵoj fare de la uniaj institucioj, organoj, oficejoj kaj agentejoj, kaj fare de la membroŝtatoj dum siaj agadoj apartenantaj al aplikokampo de la unia juro, tiel same la regulojn rilate al libera fluo de ĉi tiuj donitaĵoj. Sendependaj instancoj kontrolas la respekton de tiuj ĉi reguloj.
I-52. člen: Status cerkva in nekonfesionalnih organizacijI-52-a artikolo: La jura statuso de la eklezioj kaj filozofiaj, nereligiaj organizoj
(1) Unija spoštuje in ne vpliva na status, ki ga cerkve in verska združenja ali skupnosti uživajo v državah članicah po nacionalnem pravu.(1) La Unio respektas kaj ne ofendas la juran statuson de la eklezioj kaj religiaj organizoj aŭ kolektivoj, kiun ili havas laŭ la nacia juro en la membroŝtatoj.
(2) Enako Unija spoštuje status svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij po nacionalnem pravu.(2) La Unio tiel same respektas la juran statuson de la filozofiaj, nereligiaj organizoj, laŭ la nacia juro.
(3) Unija tem cerkvam in organizacijam priznava njihovo identiteto in poseben prispevek ter z njimi vzdržuje odprt, pregleden in reden dialog.(3) Rekonante iliajn identecon kaj specialan kontribuon, la Unio vivtenas rektan, travideblan kaj sisteman dialogon kun tiuj ĉi eklezioj kaj organizoj.

VII. NASLOV: FINANCE UNIJEVII-a TITOLO: LA FINANCOJ DE LA UNIO
I-53. člen: Proračunska in finančna načelaI-53-a artikolo: Buĝetaj kaj financaj principoj
(1) Vse postavke prihodkov in odhodkov Unije se vključijo v načrte, ki se pripravijo za vsako proračunsko leto, in prikažejo v proračunu Unije v skladu z določbami III. dela Ustave.(1) Konforme al la dispozicioj fiksitaj en la parto III-a oni devas antaŭplani kaj indiki en la unia buĝeto ĉiujn enspezajn kaj elspezajn artikolojn de la Unio, rilate al apartaj financaj jaroj.
(2) Prihodki in odhodki, prikazani v proračunu, morajo biti uravnoteženi.(2) La enspezoj kaj elspezoj de la buĝeto devas ekvilibri.
(3) V proračunu prikazani odhodki se odobrijo za eno proračunsko leto v skladu z evropskim zakonom iz III-412. člena Ustave.(3) Oni devas aprobi la elspezojn indikitajn en la buĝeto por unu financa jaro, konforme al la eŭropa leĝo menciita en la artikolo III-412-a.
(4) Za izvrševanje odhodkov, prikazanih v proračunu, je treba vnaprej sprejeti pravno zavezujoč akt Unije, ki daje pravno podlago za njeno ukrepanje in za izvršitev ustreznih odhodkov v skladu z evropskim zakonom iz III-412. člena Ustave, razen za izjeme, predvidene v tem zakonu.(4) La antaŭkondiĉo de efektivigo de la elspezoj indikitaj en la buĝeto estas la alpreno de unia jura akto kun deviga forto, konforme al la eŭropa leĝo menciita en la artikolo III-412-a, kiu certigas juran bazon por la ago de la Unio kaj al plenumo de la elspezoj interrilataj, escepte de la kazoj difinitaj en la menciita eŭropa leĝo.
(5) Zaradi ohranjanja proračunske discipline Unija ne sprejme nobenega akta, ki bi utegnil imeti znatni vpliv na proračun, ne da bi zagotovila, da se s tem aktom povezani odhodki, lahko financirajo v mejah lastnih sredstev Unije in ob upoštevanju večletnega finančnega okvira po I-55. členu Ustave.(5) Por certigi la buĝetan disciplinon, se iu jura akto povas havi signifan efikon al la buĝeto, la Unio ne rajtas ĝin alpreni, ĝis kiam oni certigas, ke la elspezoj devenantaj el tiu ĉi jura akto estas financeblaj ene de la limoj de propraj fontoj de la Unio, kaj ĉe respekto de la plurjara financa kadro menciita en la artikolo I-55-a.
(6) Proračun se izvršuje v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja. Države članice sodelujejo z Unijo, da je uporaba v proračunu prikazanih sredstev v skladu s tem načelom.(6) Oni devas efektivigi la buĝeton respektante la principojn de la efika kaj rezulta financa mastrumado. La membro-ŝtatoj kaj la Unio kunlaboras por certigi la utiligon de la buĝetaj antaŭplanoj konforme al tiu ĉi baza principo.
(7) Unija in države članice v skladu s III-415. členom Ustave preprečujejo goljufije in druga protipravna ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije.(7) La Unio kaj la membroŝtatoj konforme al dispozicioj de la artikolo III-415-a batalas kontraŭ la fraŭdo kaj ĉiuj aliaj kontraŭjuraj agadoj ofendantaj la financajn interesojn de la Unio.
I-54. člen: Lastna sredstva UnijeI-54-a artikolo: La propraj fontoj de la Unio
(1) Unija si zagotovi sredstva, potrebna za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik.(1) La Unio prizorgas la necesajn rimedojn por atingi siajn celojn kaj efektivigi siajn politikojn.
(2) Ne glede na druge prihodke se proračun Unije v celoti financira iz lastnih sredstev.(2) Ne tuŝante la ceterajn enspezojn, oni devas financi la buĝeton de la Unio plenmezure el propraj fontoj.
(3) Evropski zakon Sveta določa sistem lastnih sredstev Unije. V ta namen lahko uvede tudi nove kategorije lastnih sredstev ali odpravi obstoječe. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Ta evropski zakon začne veljati šele, ko ga odobrijo države članice v skladu s svojimi ustavnimi določbami.(3) Eŭropa leĝo alprenita fare de la Konsilio determinas la dispoziciojn koncerne la sistemon de la propraj fontoj de la Unio. Ĉi-rilate la eŭropa leĝo povas krei novajn aŭ povas nuligi certajn, ekzistantajn fontotipojn. Konsultinte la Eŭropan Parlamenton la Konsilio decidas unuanime. Tiu ĉi eŭropa leĝo ekvalidiĝas nur post la aprobo fare de la membroŝtatoj, konforme al siaj propraj, laŭkonstituciaj postuloj.
(4) Evropski zakon Sveta določi izvedbene ukrepe v zvezi s sistemom lastnih sredstev Unije, kolikor je to predvideno v evropskem zakonu, sprejetem na podlagi prejšnjega odstavka. Svet odloča po pridobitvi odobritve Evropskega parlamenta.(4) Eŭropa leĝo alprenita fare de la Konsilio determinas la plenumajn disponojn koncerne la sistemon de propraj fontoj de la Unio, se la eŭropa leĝo alprenita surbaze de la alineo (3) dispozicias tiel. La Konsilio decidas post konsento de la Eŭropa Parlamento.
I-55. člen: Večletni finančni okvirI-55-a artikolo: La plurjara financa kadro
(1) Z večletnim finančnim okvirom se zagotovi, da se odhodki Unije v okviru njenih lastnih sredstev izvršujejo na urejen način. V njem so določene letne zgornje meje odobrenih proračunskih sredstev za obveznosti po kategorijah odhodkov v skladu s III-402. členom Ustave.(1) La plurjara financa kadro certigas, ke la elspezoj de la Unio formiĝu ordigite, inter la limoj de la propraj fontoj. La plurjara financa kadro difinas – konforme al la artikolo III-402-a – laŭ elspezaj kategorioj la supran limon de jaraj sindevontigaj antaŭplanoj.
(2) Večletni finančni okvir se določi z evropskim zakonom Sveta. Svet odloča soglasno po pridobitvi odobritve Evropskega parlamenta, ki jo ta sprejme z večino svojih članov.(2) Eŭropa leĝo unuanime alprenita fare de la Konsilio determinas la plurjaran financan kadron. La Konsilio decidas unuanime, post interkonsento de la Eŭropa Parlamento aprobita fare de plimulto de siaj membroj.
(3) Letni proračun Unije mora biti pripravljen v skladu z večletnim finančnim okvirom.(3) La jara buĝeto de la Unio devas esti en akordo kun la plurjara financa kadro.
(4) Evropski svet lahko soglasno sprejme evropski sklep, po katerem Svet lahko s kvalificirano večino sprejme evropski zakon Sveta iz drugega odstavka tega člena.(4) La Eŭropa Konsilio povas rajtigi la Konsilion per unuanime alprenita, eŭropa decido, ke ĝi decidu per kvalifikita plimulto da voĉoj pri la alpreno de la eŭropa leĝo menciita en alineo (2).
I-56. člen: Proračun UnijeI-56-a artikolo: La buĝeto de la Unio
Letni proračun Unije se določi z evropskim zakonom v skladu s III-404. členom Ustave.La jaran buĝeton de la Unio determinas eŭropa leĝo alprenita konforme al la reguloj fiksitaj en artikolo III-404-a.

VIII. NASLOV: UNIJA IN NJENO NEPOSREDNO SOSEDSTVOVIII-a TITOLO: LA UNIO KAJ ĜIAJ NAJBARAJ LANDOJ
I-57. člen: Unija in njeno neposredno sosedstvoI-57-a artikolo: La Unio kaj ĝiaj najbaraj landoj
(1) Unija razvija posebne odnose z deželami v svojem sosedstvu, da ustvari območje blaginje in dobrega sosedstva, ki temelji na vrednotah Unije in je zaznamovano s tesnimi in miroljubnimi odnosi na podlagi sodelovanja.(1) La Unio estigas specialajn rilatojn kun siaj najbaraj landoj por krei tian areon de prospero kaj bona najbareco, kiu baziĝas sur valoroj de la Unio, kaj kiun karakterizas striktaj kaj pacaj interrilatoj de kunagado.
(2) V namene prejšnjega odstavka lahko Unija s temi deželami sklepa posebne sporazume. Ti sporazumi lahko vsebujejo vzajemne pravice in obveznosti, kakor tudi možnost skupnega delovanja. O izvajanju teh sporazumov potekajo redna posvetovanja.(2) Por la celoj menciitaj en alineo (1) la Unio povas krei apartajn interkonsentojn kun la koncernaj landoj. Tiuj ĉi interkonsentoj povas difini reciprokajn rajtojn kaj devontigojn, kaj povas dispozicii pri ebleco de komunaj agoj. Oni devas sisteme akordigi la plenumon de ĉi tiuj interkonsentoj.

IX. NASLOV: ČLANSTVO UNIJEIX-a TITOLO: LA UNIA MEMBRECO
I-58. člen: Merila in postopki za pristop k UnijiI-58-a artikolo: La kondiĉoj de aliĝo al la Unio kaj ties proceduro
(1) Unija je odprta za vse evropske države, ki upoštevajo vrednote iz I-2. člena Ustave in so predane njihovemu skupnemu uveljavljanju.(1) La Unio estas malfermita antaŭ ĉiuj eŭropaj ŝtatoj, kiuj respektas la valorojn menciitajn en la artikolo I-2-a kaj estas engaĝiĝintaj al ilia komuna validigo.
(2) Evropska država, ki želi postati članica Unije, naslovi svojo prošnjo na Svet. O tej prošnji se obvestijo Evropski parlament in nacionalni parlamenti. Svet odloči soglasno po posvetovanju s Komisijo in po pridobitvi odobritve Evropskega parlamenta, ki odloča z večino svojih članov. Pogoji in način sprejema se uredijo s sporazumom med državami članicami in državo kandidatko. Ta sporazum morajo ratificirati vse države pogodbenice v skladu s svojimi ustavnimi določbami.(2) Iu ajn eŭropa ŝtato, kiu intencas fariĝi membro de la Unio, povas sin turni per ĉi-koncerna petskribo al la Konsilio. Pri la petskribo devas esti informitaj la Eŭropa Parlamento kaj la naciaj parlamentoj. La Konsilio – konsultinte la Komisionon kaj post konsento de la Eŭropa Parlamento alprenita fare de plimulto de siaj membroj – unuanime decidas. La kondiĉojn kaj detalajn regulojn de la membriĝo ordigas la pakto inter la membroŝtatoj kaj la kandidatŝtato. Tiu ĉi pakto devas esti ratifita de ĉiuj traktantaj ŝtatoj, laŭ siaj konstituciaj postuloj.
I-59. člen: Mirovanje nekaterih pravic, ki izhajajo iz članstva UnijeI-59-a artikolo: La suspendo de certaj uniaj membrecaj rajtoj
(1) Na obrazloženo pobudo ene tretjine držav članic, na obrazloženo pobudo Evropskega parlamenta ali na predlog Komisije lahko Svet sprejme evropski sklep, s katerim ugotovi obstoj očitne nevarnosti, da bi država članica lahko huje kršila vrednote iz I-2. člena Ustave. Svet odloča z večino štirih petin svojih članov po pridobitvi odobritve Evropskega parlamenta.(1) Surbaze de konvene motivita propono de unu triono de la membroŝtatoj aŭ de konvene motivita iniciato de la Eŭropa Parlamento aŭ de propono de la Komisiono, la Konsilio povas konstati en eŭropa decido, ke ekzistas unusenca danĝero, ke iu membroŝtato grave ofendas la valorojn menciitajn en la artikolo I-2-a. La Konsilio decidas – post konsento de la Eŭropa Parlamento – per kvar kvinona plimulto de siaj membroj.
Pred takšno ugotovitvijo, Svet zadevno državo članico posluša in lahko po istem postopku nanjo naslovi priporočila.Antaŭ ol konstati tion, la Konsilio aŭskultas la koncernan membroŝtaton, kaj por ĝi – konforme al la sama proceduro – rajtas fari proponojn.
Svet redno preverja, ali so še podani razlogi, na podlagi katerih je bila sprejeta takšna ugotovitev.La Konsilio sisteme kontrolas, ĉu tiuj kialoj plu ekzistas, surbaze de kiuj estis farita tia konstato.
(2) Evropski svet lahko na pobudo ene tretjine držav članic ali na predlog Komisije sprejme evropski sklep, s katerim ugotovi, da kakšna država članica huje in vztrajno krši vrednote iz I-2. člena Ustave, potem ko jo je pozval naj predloži svoje stališče. Svet odloča soglasno po pridobitvi odobritve Evropskega parlamenta.(2) La Eŭropa Konsilio petinte la koncernan ŝtaton prezenti siajn rimarkojn – surbaze de iniciato de unu triono de la membroŝtatoj aŭ de propono de la Komisiono – povas konstati en eŭropa decido, ke la membroŝtato grave kaj daŭre ofendas la valorojn menciitajn en la artikolo I-2-a. La Eŭropa Konsilio post konsento de la Eŭropa Parlamento decidas unuanime.
(3) Če je sprejeta ugotovitev iz prejšnjega odstavka lahko Svet s kvalificirano večino sprejme evropski sklep o mirovanju določenih pravic, ki izhajajo iz uporabe Ustave za zadevno državo članico, vključno z glasovalnimi pravicami člana Sveta, ki predstavlja to državo. Svet upošteva morebitne posledice takšnega mirovanja za pravice in obveznosti fizičnih in pravnih oseb.(3) Okaze de la konstato laŭ la alineo (2) la Konsilio en eŭropa decido alprenita per kvalifikita plimulto povas suspendi certajn rajtojn de la koncerna membroŝtato devenantajn el apliko de la Konstitucio, inter ili la voĉdonrajton de la reprezentanto de tiu ĉi membroŝtato en la Konsilio. Ĉi-kaze la Konsilio konsideras la eblajn konsekvencojn de tia suspendo tuŝantajn la rajtojn kaj devojn de la naturaj kaj juraj personoj.
V vsakem primeru za zadevno državo še naprej veljajo obveznosti iz Ustave.La konstituciaj devontigoj de la koncerna ŝtato en ĉiu okazo ankaŭ plu devigas tiun ĉi ŝtaton.
(4) Svet lahko s kvalificirano večino naknadno sprejme evropski sklep, s katerim spremeni ali prekliče ukrepe, sprejete po prejšnjem odstavku, kot odgovor na spremembo položaja, ki je do njih privedel.(4) La Konsilio povas krei per kvalifikita plimulto eŭropan decidon pri ŝanĝo aŭ retiro de la disponoj alprenitaj surbaze de la alineo (3), se ŝanĝiĝis la cirkonstancoj kondukantaj al ilia preskribo.
(5) Za namene tega člena član Evropskega sveta ali Sveta, ki predstavlja zadevno državo članico, pri glasovanju ne sodeluje, zadevna država članica pa se ne upošteva pri izračunu ene tretjine ali štirih petin držav članic po prvem in drugem odstavku tega člena. Vzdržani glasovi osebno navzočih ali zastopanih članov Evropskemu svetu ne preprečujejo sprejetja evropskih sklepov iz drugega odstavka tega člena.(5) Aplikante tiun ĉi artikolon la membro de la Eŭropa Konsilio aŭ de la Konsilio reprezentanta la koncernan membroŝtaton ne partoprenas la voĉdonon, oni ne povas konsideri la koncernan membroŝtaton ĉe kalkulo de triono, aŭ de kvar kvinonoj de la membroŝtatoj laŭ alineoj (1) aŭ (2). La sindeteno de la persone ĉeestantaj aŭ reprezentitaj membroj ne estas obstaklo de alpreno de eŭropaj decidoj menciitaj en la alineo (2).
Za sprejetje evropskih sklepov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena je kvalificirana večina najmanj 72% članov Sveta, ki predstavljajo udeležene države članice, ki imajo skupaj najmanj 65% prebivalstva teh držav.Ĉe alpreno de eŭropaj decidoj menciitaj en alineoj (3) kaj (4) por la kvalifikita plimulto estas bezonataj 72 % de voĉoj de konsilianoj reprezentantaj la membroŝtatojn partoprenantajn la voĉdonon kaj samtempe reprezentantaj almenaŭ 65 %-n de la loĝantaro de tiuj ĉi ŝtatoj.
Če Svet po tem, ko je bila v skladu s tretjim odstavkom tega člena sprejeta odločitev o mirovanju glasovalnih pravic, odloča s kvalificirano večino na podlagi določbe Ustave, je kvalificirana večina tista, kot je opredeljena v prejšnjem pododstavku ali, če Svet odloča na predlog Komisije ali ministra za zunanje zadeve Unije, kot najmanj 55% članov Sveta, ki predstavljajo udeležene države članice, ki imajo skupaj najmanj 65% prebivalstva teh držav. V slednjem primeru mora manjšina, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, vključevati najmanj minimalno število članov Sveta, ki predstavljajo več kot 35% prebivalstva udeleženih držav članic, in dodatnega člana, sicer se šteje, da je kvalificirana večina dosežena.Se sekve de alpreno de la decido pri suspendo de voĉdonrajto laŭ alineo (3) la Konsilio decidas per kvalifikita plimulto surbaze de iu dispozicio de la Konstitucio, la difino de la kvalifikita plimulto egalas al tio fiksita en la dua subalineo, aŭ se la Konsilio decidas laŭ propono de la Komisiono aŭ de ministro de la Unio pri eksteraj aferoj, por la kvalifikita plimulto estas bezonataj almenaŭ 55 % de la voĉoj de la konsilianoj reprezentantaj la membroŝtatojn partoprenantajn la voĉdonon kaj samtempe reprezentantaj almenaŭ 65 %-n de la loĝantaro de tiuj ĉi ŝtatoj. En la lasta okazo la blokanta malplimulto devas konsisti el membroj de la Konsilio reprezentantaj pli ol 35 %-n de loĝantaro de la membroŝtatoj partoprenantaj la voĉdonon plus unu membro; manke de tio oni devas konstati kvalifikitan plimulton.
(6) Za namene tega člena odloča Evropski parlament z dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki predstavljajo večino njegovih članov.(6) Ĉe apliko de tiu ĉi artikolo la Eŭropa Parlamento decidas per du triona plimulto de la donitaj voĉoj samtempe reprezentantaj la plimulton de siaj membroj.
I-60. člen: Prostovoljni izstop iz UnijeI-60-a artikolo: Memvola eksiĝo el la Unio
(1) Vsaka država članica se lahko v skladu s svojimi ustavnimi določbami odloči za izstop iz Unije.(1) Konforme al siaj konstituciaj postuloj iu ajn membroŝtato rajtas decidi, ke ĝi eksiĝas el la Eŭropa Unio.
(2) Država članica, ki se odloči izstopiti, o svoji nameri uradno obvesti Evropski svet. Na podlagi smernic, ki jih določi Evropski svet, se Unija pogaja in sklene z državo sporazum o izpeljavi njenega izstopa, ki upošteva okvir njenih prihodnjih odnosov z Unijo. Ta sporazum se dogovori v skladu s tretjim odstavkom III-325. členom Ustave. Svet s kvalificirano večino po pridobitvi odobritve Evropskega parlamenta sklene sporazum v imenu Unije.(2) La membroŝtato decidanta eksiĝi deklaras sian intencon al la Eŭropa Konsilio. Surbaze de la gvidlinioj donitaj de la Eŭropa Konsilio, kun tiu ĉi ŝtato la Unio daŭrigas traktadojn kaj faras interkonsenton, en kiu ili determinas la detalajn regulojn de la eksiĝo de la koncerna ŝtato konsidere ĝiajn estontajn rilatojn al la Unio. Ĉi tiun interkonsenton oni devas pritrakti konvene al la alineo (3) de la artikolo III-325-a. La interkonsenton ligas la Konsilio nome de la Unio, procedurante per kvalifikita plimulto kaj post konsento de la Eŭropa Parlamento.
(3) Ta ustava se za zadevno državo preneha uporabljati z dnem, ko začne veljati sporazum o izstopu, sicer pa dve leti po uradnem obvestilu iz prejšnjega odstavka, razen če Evropski svet po dogovoru z zadevno državo članico soglasno sklene, da se to obdobje podaljša.(3) Ekde la validiĝo de la interkonsento pri la eksiĝo, aŭ manke de tio du jarojn post la deklaro menciita en la alineo (2) tiu ĉi Konstitucio ne estas plu aplikebla al la koncerna ŝtato, escepte se la Eŭropa Konsilio interkonsente kun la koncerna membroŝtato unuanime decidas pri la plilongigo de tiu ĉi limdato.
(4) Za namene drugega in tretjega odstavka tega člena član Evropskega sveta in Sveta, ki predstavlja državo članico, ki izstopa, v Svetu ali v Evropskem svetu ne sodeluje niti v razpravah niti pri sprejemanju evropskih sklepov v tej zadevi.(4) En apliko de alineoj (2) kaj (3) la membro de la Eŭropa Konsilio aŭ de la Konsilio reprezentanta la eksiĝantan membroŝtaton ne partoprenas la diskutojn de la Eŭropa Konsilio aŭ de la Konsilio kaj la kreadon de la eŭropaj decidoj koncernantaj tiun ĉi ŝtaton.
Kvalificirana večina je najmanj 72% članov Sveta, ki predstavljajo udeležene države članice, ki imajo skupaj najmanj 65% prebivalstva teh držav.Por la kvalifikita plimulto estas bezonataj almenaŭ 72 % de voĉoj de konsilianoj reprezentantaj la membroŝtatojn partoprenantajn la voĉdonon kaj samtempe reprezentantaj almenaŭ 65 %-n de la loĝantaro de tiuj ĉi ŝtatoj.
(5) Če država, ki je izstopila iz Unije, prosi za ponoven pristop, mora za to zaprositi po postopku iz I-58. člena Ustave.(5) Se tiu ŝtato, kiu pli frue eksiĝis el la Unio, poste denove petas sian membriĝon, al la petskribo oni devas apliki la proceduron difinitan en la artikolo I-58-a.

II. DEL:
LISTINA UNIJE O TEMELJNIH PRAVICAH

II-a PARTO:
ĈARTO DE FUNDAMENTAJ RAJTOJ DE LA UNIO

PREAMBULA

PREAMBLO

Evropski narodi so pri oblikovanju vse tesnejše zveze odločeni na podlagi skupnih vrednot deliti mirno prihodnost.La popoloj de Eŭropo, kreante ĉiam pli proksiman unuiĝon inter si, decidis interdividi pacan estontecon surbaze de komunaj valoroj.
Unija, ki se zaveda svoje duhovne in moralne dediščine, temelji na nedeljivih in univerzalnih vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, enakopravnosti in solidarnosti; temelji na načelu demokracije in na načelu pravne države. Posameznika postavlja v središče svojih dejavnosti z vzpostavitvijo državljanstva Unije in oblikovanjem območja svobode, varnosti in pravice.Konscie pri sia spirita kaj morala heredaĵo, la Unio baziĝas sur la nedisigeblaj, universalaj valoroj de la homa digno, libereco, egaleco kaj solidareco, ĝi apogas sin sur la principoj de la demokratio kaj konstitucia ŝtateco. Ĝi starigas la individuon en la centron de siaj agadoj, estigante la unian civitanecon kaj kreante areon de la libereco, sekureco kaj justo.
Ob spoštovanju raznolikosti kultur in tradicij evropskih narodov ter nacionalne identitete držav članic in organizacije njihovih organov oblasti na državni, regionalni in lokalni ravni prispeva Unija k ohranjanju in razvijanju teh skupnih vrednot; prizadeva si za spodbujanje uravnoteženega in trajnostnega razvoja ter zagotavlja prosti pretok oseb, storitev, blaga in kapitala ter svobodo ustanavljanja.La Unio kontribuas al la konservado kaj pluevoluigo de ĉi tiuj komunaj valoroj samtempe respektante la diversecon de kulturoj kaj tradicioj de la eŭropaj popoloj, la naciajn identecojn de la membroŝtatoj kaj la organizon de iliaj publikaj aŭtoritatoj je naciaj, regionaj kaj lokaj niveloj; ĝi celas antaŭenigi ekvilibrigitan kaj daŭrigeblan disvolvon kaj ebligas la liberan moviĝon de personoj, varoj, servoj kaj kapitalo, kaj la liberecon de ekloĝo.
V ta namen je treba glede na spremembe v družbi, socialni napredek ter znanstveni in tehnični razvoj, okrepiti varstvo temeljnih pravic z listino, ki te pravice še bolj poudari.Tiucele estas necese plifortigi kaj deklari en Ĉarto la fundamentajn rajtojn en la lumo de la sociaj ŝanĝoj, socia progreso kaj de la scienca kaj teknologia evoluo.
Ta listina ob upoštevanju pristojnosti in nalog Unije ter načela subsidiarnosti potrjuje pravice, kot izhajajo zlasti iz skupnih ustavnih tradicij in mednarodnih obveznosti držav članic, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, socialnih listin, ki sta jih sprejela Unija in Svet Evrope, ter sodne prakse Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice. V tem okviru sodišča Unije in držav članic Listino razlagajo ob ustreznem upoštevanju pojasnil, oblikovanih pod vodstvom predsedstva Konvencije, ki je Listino sestavila, in ki so bila dopolnjena pod vodstvom predsedstva Evropske konvencije.Ĉi tiu Ĉarto konfirmas, kun konvena atento al agosferoj kaj taskoj de la Unio kaj al la principo de la subsidiareco tiujn rajtojn, kiuj sekvas precipe el la komunaj konstituciaj tradicioj kaj internaciaj devontigoj de la membroŝtatoj, el la eŭropa konvencio pri la defendo de homaj rajtoj kaj fundamentaj liberecoj, el la socialaj ĉartoj alprenitaj fare de la Unio kaj la Konsilio de Eŭropo, krome el la kazojuro de Kortumo de la Unio kaj de la Eŭropa Kortumo de Homaj Rajtoj. Konekse kun tio dum interpretado de la Ĉarto, la tribunaloj de la Unio kaj de la membroŝtatoj konvene konsideras la klarigojn faritajn sub direktado de la Prezidio de la Konvencio formulinta la Ĉarton kaj aktualigitajn ĉe respondeco de Prezidio de la Eŭropa Konvencio.
Uživanje teh pravic je povezano z odgovornostmi in dolžnostmi do soljudi, človeške skupnosti in prihodnjih generacij.La praktikado de ĉi tiuj rajtoj implicas la respondecon kaj devojn koncerne la aliajn personojn, la homan komunumon kaj la estontajn generaciojn.
Zato Unija priznava pravice, svoboščine in načela, navedena v nadaljevanju.Pro tio la Unio agnoskas la rajtojn, liberecojn kaj principojn deklaritajn ĉi sube.

I. NASLOV: DOSTOJANSTVOI-a TITOLO: DIGNO
II-61. člen: Človekovo dostojanstvoII-61-a artikolo: Homa digno
Človekovo dostojanstvo je nedotakljivo. Treba ga je spoštovati in varovati.La homa digno estas netuŝebla. Ĝi estas respektenda kaj protektenda.
II-62. člen: Pravica do življenjaII-62-a artikolo: Rajto pri la vivo
(1) Vsakdo ima pravico do življenja.(1) Ĉiu homo havas rajton pri la vivo.
(2) Nihče ne sme biti obsojen na smrtno kazen ali usmrčen.(2) Neniu povas esti kondamnita al morto aŭ ekzekutita.
II-63. člen: Pravica do osebne celovitostiII-63-a artikolo: Rajto pri la persona nedifektebleco
(1) Vsakdo ima pravico do spoštovanja telesne in duševne celovitosti.(1) Ĉiu havas rajton pri la korpa kaj spirita nedifektebleco.
(2) Na področjih medicine in biologije je treba spoštovati zlasti:(2) En la kampoj de medicino kaj biologio precipe la sekvaj estas respektendaj:

a) svobodno privolitev po predhodni seznanitvi prizadete osebe v skladu s postopki, določenimi z zakonom,

a) la netrudita kaj informita konsento de la koncerna persono, laŭ la procedoj preskribitaj en la leĝo,

b) prepoved evgeničnih postopkov, zlasti tistih, katerih cilj je selekcija med ljudmi,

b) la malpermeso de eŭgenikaj praktikoj, precipe tiuj celantaj la selekton de personoj,

c) prepoved uporabe človeškega telesa in njegovih delov za pridobivanje premoženjske koristi,

c) la malpermeso de profitcela aplikado de la homa korpo kaj ĝiaj partoj,

d) prepoved reproduktivnega kloniranja človeških bitij.

d) la malpermeso de la reprodukta klonado de homaj estaĵoj.

II-64. člen: Prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanjaII-64-a artikolo: Malpermeso de torturo kaj malhumana aŭ humiliga traktado kaj puno
Nihče ne sme biti podvržen mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.Neniu suferu torturon, malhumanan aŭ humiligan traktadon aŭ punon.
II-65. člen: Prepoved suženjstva in prisilnega delaII-65-a artikolo: Malpermeso de la sklaveco kaj punlaboro
(1) Nikogar se ne sme držati v suženjstvu ali podložništvu.(1) Neniu estu tenata en sklaveco aŭ servisteco.
(2) Od nikogar se ne sme zahtevati, da opravlja prisilno ali obvezno delo.(2) Neniu devu fari punlaboron aŭ devigan laboron.
(3) Trgovina z ljudmi je prepovedana.(3) Komercado per homaj estaĵoj estas malpermesata.

II. NASLOV: SVOBOŠČINEII-a TITOLO: LIBERECOJ
II-66. člen: Pravica do svobode in varnostiII-66-a artikolo: Rajto pri libereco kaj sekureco
Vsakdo ima pravico do svobode in varnosti.Ĉiu havas rajton pri libereco kaj persona sekureco.
II-67. člen: Spoštovanje zasebnega in družinskega življenjaII-67-a artikolo: Respekto de la privata kaj familia vivo
Vsakdo ima pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij.Ĉiu havas rajton pri respekto de sia privata kaj familia vivo, hejmo kaj interkomunikado.
II-68. člen: Varstvo osebnih podatkovII-68-a artikolo: Protekto de la personaj donitaĵoj
(1) Vsakdo ima pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.(1) Ĉiu havas rajton pri la protekto de siaj personaj donitaĵoj.
(2) Osebni podatki se morajo obdelovati pošteno, za določene namene in na podlagi privolitve prizadete osebe ali na drugi legitimni podlagi, določeni z zakonom. Vsakdo ima pravico dostopa do podatkov, zbranih o njem, in pravico zahtevati, da se ti podatki popravijo.(2) Oni licas administri tiajn donitaĵojn nur honeste kaj bonafide, por difinitaj celoj, surbaze de konsento de la koncerna homo, aŭ pro iu alia, rajta, laŭleĝa kaŭzo. Ĉiu havas rajton ekkoni kaj korektigi la donitaĵojn kolektitajn pri si.
(3) Spoštovanje teh pravil nadzira neodvisen organ.(3) Sendependa aŭtoritato devas kontroli la respekton de ĉi tiuj reguloj.
II-69. člen: Pravica sklepanja zakonske zveze in pravica ustvarjanja družineII-69-a artikolo: Rajto pri geedziĝo kaj fondo de familio
Pravica sklepanja zakonske zveze in pravica ustvarjanja družine sta zagotovljeni v skladu z nacionalnimi zakoni, ki urejajo uresničevanje teh pravic.Oni devas garantii la rajton pri geedziĝo kaj fondo de familio laŭ la naciaj leĝoj reglamentantaj la praktikadon de ĉi tiuj rajtoj.
II-70. člen: Svoboda misli, vesti in vereII-70-a artikolo: Libereco de penso, konscienco kaj religia kulto
(1) Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in vere. Ta pravica vključuje svobodo spreminjanja vere ali prepričanja ter svobodo izražanja svoje vere ali svojega prepričanja posamezno ali skupaj z drugimi, javno ali zasebno, pri bogoslužju, pouku, običajih in obredih.(1) Ĉiu havas rajton pri libereco de penso, konscienco kaj religia kulto. Ĉi tiu rajto inkluzivas la liberecon al ŝanĝo de religio aŭ konvinko, kaj la esprimon de la religio aŭ konvinko kaj individue, kaj kolektive, kaj antaŭ publiko, kaj en la privata vivo, dum diservo, edukado kaj ceremonio.
(2) Pravica do ugovora vesti se prizna v skladu z nacionalnimi zakoni, ki urejajo uresničevanje te pravice.(2) Oni devas rekoni la rajton pri rifuzo de la militservo pro konsciencaj kaŭzoj, laŭ la naciaj leĝoj reglamentantaj la praktikadon de tiu ĉi rajto.
II-71. člen: Svoboda izražanja in obveščanjaII-71-a artikolo: Libereco de opiniesprimo kaj informiĝo
(1) Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja. Ta pravica vključuje svobodo mnenja ter sprejemanja in širjenja vesti ali idej brez vmešavanja javnih organov in ne glede na državne meje.(1) Ĉiu havas rajton pri libereco de opiniesprimo. Tiu ĉi rajto inkluzivas la liberecon de opinikreado kaj la liberecon de ekkono kaj publikigo de informoj kaj ideoj senkonsidere al landlimoj kaj sen tio, ke iu oficiala organizo povus enmiksiĝi.
(2) Spoštujeta se svoboda in pluralnost medijev.(2) Oni devas respekti la liberecon kaj diversecon de la amaskomunikado.
II-72. člen: Svoboda zbiranja in združevanjaII-72-a artikolo: Libereco de kunvenado kaj asociiĝo
(1) Vsakdo ima pravico do mirnega zbiranja in združevanja na vseh ravneh, zlasti na področju političnih, sindikalnih in državljanskih zadev, kar vključuje pravico vsakogar, da skupaj z drugimi zaradi zaščite svojih interesov ustanavlja sindikate in se vanje včlanjuje.(1) Ĉiu havas rajton pri libereco de paca kunvenado kaj pri asociiĝo kun aliaj personoj sur iu ajn nivelo kaj precipe en politikaj, sindikataj kaj civitanaj aferoj, inkluzive ĉies rajton pri fondo de kaj aliĝo al sindikato por protekti siajn interesojn.
(2) Politične stranke na ravni Unije prispevajo k izražanju politične volje državljanov Unije.(2) La politikaj partioj je unia nivelo kontribuas al esprimo de politika volo de la uniaj civitanoj.
II-73. člen: Svoboda umetnosti in znanostiII-73-a artikolo: Libereco de arta kaj scienca vivo
Umetnostno ustvarjanje in znanstveno raziskovanje sta svobodni. Spoštuje se akademska svoboda.La arto kaj la scienca esploro estas liberaj. La libereco de la scienca vivo devas esti respektata.
II-74. člen: Pravica do izobraževanjaII-74-a artikolo: Rajto pri edukado
(1) Vsakdo ima pravico do izobraževanja in dostopa do poklicnega in nadaljnjega usposabljanja.(1) Ĉiu havas rajton pri edukado kaj partopreno en profesia trejnado kaj pluperfektigo.
(2) Ta pravica vključuje možnost brezplačnega obveznega šolanja.(2) Ĉi tiu rajto inkluzivas la eblecon de senpaga partopreno en la deviga edukado.
(3) Svoboda ustanavljanja izobraževalnih zavodov ob spoštovanju demokratičnih načel in pravica staršev, da svojim otrokom zagotovijo izobraževanje in pouk v skladu s svojimi verskimi, svetovnonazorskimi in pedagoškimi prepričanji se spoštujeta v skladu z nacionalnimi zakoni, ki urejajo njuno uresničevanje.(3) Konforme al la naciaj juraj normoj reglamentantaj la praktikadon de ĉi tiuj rajtoj kaj liberecoj, oni devas respekti la liberecon de fondo de edukaj institucioj konsiderante la demokratajn principojn, krome la rajton de la gepatroj certigi por siaj infanoj konvenan edukadon laŭ siaj religiaj, mondkonceptaj aŭ pedagogiaj konvinkoj.
II-75. člen: Svoboda izbire poklica in pravica do delaII-75-a artikolo: Libereco de elekto de la okupiĝo kaj rajto pri laborprenado
(1) Vsakdo ima pravico do dela in do opravljanja svobodno izbranega ali sprejetega poklica.(1) Ĉiu havas rajton pri laborprenado kaj praktikado de libere elektita aŭ akceptita okupiĝo.
(2) Vsakemu državljanu Unije je v kateri koli državi članici zagotovljena svoboda iskanja zaposlitve, dela, ustanavljanja in opravljanja storitev.(2) La uniaj civitanoj havas rajton pri libera serĉado de posteno, laborprenado, ekloĝo kaj servodonado en iu ajn membroŝtato de la Unio.
(3) Državljani tretjih držav, ki smejo delati na ozemlju držav članic, imajo pravico do enakih delovnih pogojev kot državljani Unije.(3) Ŝtatanoj de triaj landoj, kiuj disponas pri permeso de laborprenado sur teritorio de la membroŝtatoj, havas rajton pri la samaj laborkondiĉoj, kiujn havas la uniaj civitanoj.
II-76. člen: Svoboda gospodarske pobudeII-76-a artikolo: Libereco de la entreprenado
Svoboda gospodarske pobude je priznana v skladu s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in običaji.Oni devas rekoni la liberecon de la entreprenado konforme al la unia juro kaj al la naciaj juraj normoj kaj praktikoj.
II-77. člen: Lastninska pravicaII-77-a artikolo: Rajto pri proprietaĵo
(1) Vsakdo ima pravico imeti posest nad svojo zakonito pridobljeno lastnino, jo uporabljati, z njo razpolagati in jo zapustiti z oporoko. Lastnina se nikomur ne sme odvzeti, razen v javno korist ter v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, vendar le proti pravični in pravočasni odškodnini za njeno izgubo. Uživanje lastnine se lahko uredi z zakonom, kolikor je to potrebno zaradi splošnega interesa.(1) Ĉiu havas rajton posedi, uzi, disponi kaj herede postlasi sian laŭleĝe akiritan proprietaĵon. Neniu povas esti senigita de sia proprietaĵo, escepte se tio okazas pro la publika intereso, en okazo kaj kun kondiĉoj preskribitaj en leĝo, kaj pro la suferita perdo ĉe kompenso pagita en deca tempo kaj per laŭmerita monsumo. Oni povas reguligi la uzon de la proprietaĵo per leĝo, en mezuro necesigita fare de la ĝenerala intereso.
(2) Zagotovljeno je varstvo intelektualne lastnine.(2) La intelekta proprietaĵo ĝuas protekton.
II-78. člen: Pravica azilaII-78-a artikolo: Azilrajto
Ob upoštevanju pravil Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 in Protokola z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev in v skladu z Ustavo je priznana pravica azila.Oni devas garantii la azilrajton en akordo kun dispozicioj de la Ĝeneva Konvencio (28-a de julio, 1951) kaj de la Protokolo pri la jura statuso de rifuĝintoj (31-a de januaro 1967), kaj en akordo kun la Konstitucio.
II-79. člen: Varstvo v primeru odstranitve, izgona ali izročitveII-79-a artikolo: Protekto kontraŭ la translimigo, elpelo (relegacio) kaj ekstradicio
(1) Kolektivni izgoni so prepovedani.(1) La kolektiva elpelo (relegacio) estas malpermesata.
(2) Nikogar se ne sme odstraniti, izgnati ali izročiti državi, v kateri obstaja zanj resna nevarnost, da bo podvržen smrtni kazni, mučenju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.(2) Neniu povas esti translimigita, elpelita (relegaciita) aŭ ekstradiciita en tian ŝtaton, kie lin/ŝin grave minacas la danĝero esti kondamnita al morto, turmentita aŭ submetita al alia, malhumana traktado aŭ puno.

III. NASLOV: ENAKOSTIII-a TITOLO: EGALECO
II-80. člen: Enakost pred zakonomII-80-a artikolo: Egaleco antaŭ la leĝo
Pred zakonom so vsi enaki.Ĉiu estas egala antaŭ la leĝo.
II-81. člen: Prepoved diskriminacijeII-81-a artikolo: Malpermeso de la diskriminacio
(1) Prepovedana je vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.(1) Ĉiu diskriminacio, tiel precipe la diskriminacio surbaze de sekso, raso, haŭtkoloro, etna aŭ socia deveno, genetika eco, lingvo, religio aŭ konvinko, politika aŭ alia opinio, aparteno al nacia malplimulto, proprietaĵo, naskiĝo, handikapiteco, aĝo aŭ seksa orientiĝo estas malpermesita.
(2) Na področju uporabe Ustave in ne glede na njene posebne določbe je prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi državljanstva.(2) En la aplikokampo de la Konstitucio kaj sen ofendo de la specialaj dispozicioj fiksitaj en ĝi, ĉiu diskriminacio surbaze de ŝtataneco estas malpermesita.
II-82. člen: Kulturna, verska in jezikovna raznolikostII-82-a artikolo: Kultura, religia kaj lingva diverseco
Unija spoštuje kulturno, versko in jezikovno raznolikost.La Unio respektas la kulturan, religian kaj lingvan diversecon.
II-83. člen: Enakost med ženskami in moškimiII-83-a artikolo: Egaleco inter viroj kaj virinoj
Enakost med ženskami in moškimi se mora zagotoviti na vseh področjih, vključno z zaposlovanjem, delom in plačilom za delo.Oni devas garantii la egalecon inter viroj kaj virinoj sur ĉiu kampo, tiel ankaŭ sur la kampoj de la dungado, laborplenumo kaj salajro.
Načelo enakosti ne preprečuje ohranitve ali sprejetja ukrepov o specifičnih ugodnostih v korist nezadostno zastopanega spola.La principo de la egaleco ne obstaklas la kreadon kaj konservadon de dispozicioj garantiantaj specialajn avantaĝojn por la sekso reprezentita en pli malalta proporcio.
II-84. člen: Pravice otrokaII-84-a artikolo: Rajtoj de infanoj
(1) Otroci imajo pravico do potrebnega varstva in skrbi za zagotovitev njihove dobrobiti. Svoje mnenje lahko svobodno izražajo. Njihovo mnenje se upošteva v stvareh, ki jih zadevajo, v skladu z njihovo starostjo in zrelostjo.(1) La infanoj havas rajton pri la protekto kaj prizorgado, bezonataj al ilia bonstato. La infanoj rajtas libere esprimi sian opinion. Ilia opinio devas esti konsiderata en aferoj ilin koncernantaj, konvene al ilia aĝo kaj matureco.
(2) Pri vseh ukrepih javnih organov ali zasebnih ustanov, ki se nanašajo na otroke, se morajo upoštevati predvsem koristi otroka.(2) En la agado de instancoj kaj privataj institucioj konekse kun infanoj la primara vidpunkto devas esti la intereso de la infanoj, super ĉio alia.
(3) Vsak otrok ima pravico do rednih osebnih odnosov in neposrednih stikov z obema staršema, če to ni v nasprotju z njegovimi koristmi.(3) Ĉiu infano havas rajton daŭrigi regulan, personan kaj rektan rilaton kun ambaŭ siaj gepatroj, escepte se ĝi kontraŭas liajn/ŝiajn interesojn.
II-85. člen: Pravice starejšihII-85-a artikolo: Rajtoj de maljunuloj
Unija priznava in spoštuje pravico starejših do dostojnega in samostojnega življenja ter sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju.La Unio agnoskas kaj respektas la rajton de la maljunuloj pri digna kaj memstara vivo, kaj pri partopreno en la socia kaj kultura vivoj.
II-86. člen: Vključenost invalidovII-86-a artikolo: Integriĝo de la handikapuloj
Unija priznava in spoštuje pravico invalidov do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnosti, socialne in poklicne vključenosti ter sodelovanja v življenju skupnosti.La Unio agnoskas kaj respektas la rajton de la handikapuloj, ke oni kreu por ili tiajn disponojn, kies celo estas la garantio de ilia memstareco, socia kaj okupa integriĝo kaj partopreno en la komunuma vivo.

IV. NASLOV: SOLIDARNOSTIV-a TITOLO: SOLIDARECO
II-87. člen: Pravica delavcev do obveščenosti in posvetovanja v podjetjuII-87-a artikolo: Rajto de laborprenantoj pri la informado kaj konsultado ĉe la entrepreno
Delavcem ali njihovim predstavnikom se morajo na ustreznih ravneh pravočasno zagotoviti informacije in možnost posvetovanja v primerih in pod pogoji, določenimi s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in običaji.Por laborprenantoj aŭ siaj reprezentantoj oni devas garantii la informadon kaj konsultadon sur konvena nivelo kaj en deca tempo, en la kazoj kaj kun kondiĉoj difinitaj en la unia juro, naciaj juraj normoj kaj praktikoj.
II-88. člen: Pravica do kolektivnih pogajanj in ukrepovII-88-a artikolo: Rajto pri kolektiva traktado kaj ago
Delavci in delodajalci ali njihove organizacije imajo v skladu s pravom Unije in nacionalnimi zakonodajami in običaji pravico pogajati se in sklepati kolektivne pogodbe na ustreznih ravneh, v primeru nasprotja interesov pa do kolektivnih ukrepov za obrambo svojih interesov, vključno s stavko.Konforme al la unia juro, naciaj juraj normoj kaj praktikoj, la laborprenantoj, labordonantoj, respektive iliaj organizoj havas rajton daŭrigi kolektivajn traktadojn sur konvena nivelo kaj ligi kolektivajn kontraktojn, krome okaze de interpuŝiĝo de interesoj por defendi siajn interesojn agi komune, inkluzive ankaŭ la strikon.
II-89. člen: Pravica dostopa do služb za posredovanje zaposlitevII-89-a artikolo: Rajto pri uzado de dungoficejaj servoj
Vsakdo ima pravico brezplačnega dostopa do služb za posredovanje zaposlitev.Ĉiu havas rajton pri uzado de senpagaj servoj de laborpera agentejo.
II-90. člen: Varstvo v primeru neupravičene odpustitveII-90-a artikolo: Protekto kontraŭ senmotiva maldungo
Vsak delavec ima pravico do varstva pred neupravičeno odpustitvijo v skladu s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in običaji.En akordo kun la unia juro, naciaj juraj normoj kaj praktikoj ĉiu laborprenanto havas rajton pri la protekto kontraŭ senmotiva maldungo.
II-91. člen: Pošteni in pravični delovni pogojiII-91-a artikolo: Honestaj kaj justaj laborkondiĉoj
(1) Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo.(1) Ĉiu laborprenanto havas rajton pri laborkondiĉoj respektantaj sian sanon, sekurecon kaj dignon.
(2) Vsak delavec ima pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.(2) Ĉiu laborprenanto havas rajton pri la restrikto de la supra limo de labortempo, pri la ĉiutaga kaj ĉiusemajna ripoztempo, kaj pri la ĉiujara pagata ferio.
II-92. člen: Prepoved dela otrok in varstvo mladih pri deluII-92-a artikolo: Malpermeso de la infanlaboro kaj la laboreja protekto de la gejunuloj
Delo otrok je prepovedano. Ne glede na pravila, ki so za mlade ugodnejša, in razen v primeru omejenih izjem najnižja starost za zaposlitev ne sme biti nižja od starosti ob dokončanju obveznega šolanja.La dungado de infanoj estas malpermesata. La malsupra aĝlimo de la dungado – sen ofendo de reguloj pli favoraj por la gejunuloj kaj kun limigitaj esceptoj – ne povas esti pli malalta ol la supra limo de la lernejana aĝo.
Zaposlenim mladim je treba zagotoviti delovne pogoje, primerne njihovi starosti, in jih zaščititi pred gospodarskim izkoriščanjem in kakršnim koli delom, ki bi lahko škodovalo njihovi varnosti, zdravju ali telesnemu, duševnemu, moralnemu ali socialnemu razvoju ali ki bi lahko ogrozilo njihovo vzgojo.Oni devas garantii por la junaj laborprenantoj laborkondiĉojn konvenajn al ilia aĝo, protekti ilin kontraŭ la ekonomia ekspluatado kaj de ĉiu laboro, kiu povas ofendi ilian sekurecon, sanon, fizikan, spiritan, moralan, socialan evoluon, aŭ povas konflikti kun ilia edukado, instruado.
II-93. člen: Družinsko in poklicno življenjeII-93-a artikolo: Familio kaj laboro
(1) Družina uživa pravno, ekonomsko in socialno varstvo.(1) La familio ĝuas juran, ekonomian kaj socialan protektojn.
(2) Za uskladitev družinskega in poklicnega življenja ima vsakdo pravico do varstva pred odpustitvijo zaradi materinstva ter pravico do plačanega porodniškega in starševskega dopusta ob rojstvu ali posvojitvi otroka.(2) Por konformigi la familion kaj la profesian laboron ĉiu havas rajton pri protekto kontraŭ maldungo lige al patrineco, kaj ĉiu rajtas pri pagata akuŝa kaj gepatra ferio post nasko aŭ adoptado de infano.
II-94. člen: Socialna varnost in socialna pomočII-94-a artikolo: Sociala sekureco kaj sociala helpo
(1) Unija priznava in spoštuje pravico dostopa do dajatev socialne varnosti in socialnih služb, ki nudijo varstvo v primerih, kot so materinstvo, bolezen, nesreče pri delu, odvisnost ali starost ter v primeru izgube zaposlitve v skladu s pravili, ki jih določajo pravo Unije ter nacionalne zakonodaje in običaji.(1) Konforme al la reguloj determinitaj fare de la unia juro, naciaj juraj normoj kaj praktikoj, la Unio agnoskas kaj respektas la rajtigitecon pri la socialaj sekurecaj provizadoj kaj socialaj priservadoj, kiuj donas ŝirmon okaze de patrineco, malsano, laborloka akcidento, bezono al prizorgado aŭ maljuna aĝo, krome okaze de perdo de laborloko.
(2) Vsakdo, ki v Uniji zakonito prebiva in spreminja prebivališče, ima pravico do dajatev socialne varnosti in socialnih ugodnosti v skladu s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in običaji.(2) Konforme al la unia juro, la naciaj juraj normoj kaj praktikoj, ĉiu persono laŭleĝe havanta loĝlokon ene de la Eŭropa Unio, kaj laŭleĝe ŝanĝanta sian restadlokon, rajtas pri socialaj sekurecaj provizadoj kaj socialaj favoraĵoj.
(3) V boju proti socialni izključenosti in revščini Unija priznava in spoštuje pravico do socialne pomoči in pomoči pri pridobitvi stanovanj, ki naj zagotovita dostojno življenje za vse, ki nimajo zadostnih sredstev, v skladu s pravili, ki jih določajo pravo Unije ter nacionalne zakonodaje in običaji.(3) En akordo kun la reguloj de la unia juro, la naciaj juraj normoj kaj praktikoj, por forigi la socialan ekskludon kaj malriĉecon, la Unio agnoskas kaj respektas la rajton pri sociala kaj loĝeja subtenoj celantaj la honestan ekzistadon okaze de ĉiuj, kiuj ne havas kontentigajn financajn rimedojn por ties realigo.
II-95. člen: Varovanje zdravjaII-95-a artikolo: Sanprotektado
Vsakdo ima pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe v skladu s pogoji, ki jih določajo nacionalne zakonodaje in običaji. Pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije se zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi.Ĉiu havas rajton pri uzado de preventa sanitara prizorgado, kaj pri kuracado, laŭ la kondiĉoj fiksitaj en la naciaj juraj normoj kaj praktikoj. Dum la determinado kaj plenumo de ĉiuj uniaj politikoj kaj agoj oni devas garantii la altan nivelon de la homa sanprotektado.
II-96. člen: Dostop do služb splošnega gospodarskega pomenaII-96-a artikolo: Aliro al priservadoj de ĝenerala ekonomia intereso
Unija priznava in spoštuje dostop do služb splošnega gospodarskega pomena, ki je v skladu z Ustavo določen v nacionalnih zakonodajah in običajih, s čimer pospešuje socialno in teritorialno povezanost Unije.La Unio agnoskas kaj respektas la aliron al priservadoj de ĝenerala ekonomia intereso por antaŭenigo de la sociala kaj teritoria kohereco de la Unio laŭ la naciaj juraj normoj kaj praktikoj kaj en akordo kun la Konstitucio.
II-97. člen: Varstvo okoljaII-97-a artikolo: Medioprotektado
V politike Unije je treba vključevati visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja, ki se zagotavljata v skladu z načelom trajnostnega razvoja.Oni devas integri la altnivelan medioprotektadon kaj la plibonigon de kvalito de la medio en la uniajn politikojn, kaj oni devas garantii ilian realiĝon en akordo kun la principo de la daŭrigebla disvolvo.
II-98. člen: Varstvo potrošnikovII-98-a artikolo: Protekto de konsumantoj
Politike Unije zagotavljajo visoko raven varstva potrošnikov.Oni devas garantii en la politikoj de la Unio la altan nivelon de la protekto de konsumantoj.

V. NASLOV: PRAVICE DRŽAVLJANOVV-a TITOLO: CIVITANAJ RAJTOJ
II-99. člen: Pravica voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlamentII-99-a artikolo: Aktiva kaj pasiva elektorajto en la eŭropaj parlamentaj elektadoj
(1) Vsak državljan Unije ima pravico, da v državi članici, v kateri prebiva, pod enakimi pogoji kakor državljani te države voli in je voljen na volitvah v Evropski parlament.(1) Ĉiu unia civitano havas elektorajton kaj estas elektebla en la eŭropaj parlamentaj elektoj de la membroŝtato, kie sia loĝloko estas, laŭ la samaj kondiĉoj, kiel la civitanoj de la koncerna membroŝtato.
(2) Člani Evropskega parlamenta se volijo s splošnim, neposrednim, svobodnim in tajnim glasovanjem.(2) La membroj de la Eŭropa Parlamento estas elektataj surbaze de rekta kaj ĝenerala elektorajto, en liberaj kaj sekretaj elektadoj.
II-100. člen: Pravica voliti in biti voljen na občinskih volitvahII-100-a artikolo: Aktiva kaj pasiva elektorajto en la komunumaj elektadoj
Vsak državljan Unije ima pravico, da v državi članici, v kateri prebiva, pod enakimi pogoji kakor državljani te države voli in je voljen na občinskih volitvah.Ĉiu unia civitano havas elektorajton kaj estas elektebla en la komunumaj elektadoj de la membroŝtato, kie sia loĝloko estas, laŭ la samaj kondiĉoj, kiel la civitanoj de la koncerna membroŝtato.
II-101. člen: Pravica do dobrega upravljanjaII-101-a artikolo: Rajto pri konvena aferaranĝado
(1) Vsakdo ima pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku.(1) Ĉiu havas rajton pri aranĝado de siaj aferoj fare de la institucioj, organoj, oficejoj kaj agentejoj de la Unio, sen influiteco, honeste kaj ene de racia tempodaŭro.
(2) Ta pravica vključuje predvsem:(2) Tiu ĉi rajto inkluzivas:

a) pravico vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene;

a) ĉies rajton pri tio, ke li/ŝi estu aŭskultata antaŭ la eldiro de individuaj disponoj lin/ŝin tuŝantaj malavantaĝe,

b) pravico dostopa vsake osebe do svojega spisa, ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter poklicne in poslovne tajnosti;

b) ĉies rajton pri enrigardo en la dosieron lin/ŝin koncernantan, ĉe respekto de laŭleĝaj interesoj al konfidenceco kaj al la fakaj kaj negocaj sekretoj,

c) obveznost uprave, da svoje odločitve obrazloži.

c) tiujn devontigojn de la administraj organoj, ke ili prezentu la motivojn de siaj decidoj.

(3) Vsakdo ima pravico, da mu Unija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene institucije ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.(3) Ĉiu havas rajton pri tio, ke la Unio kompensu por li/ŝi la damaĝojn kaŭzitajn fare de siaj institucioj kaj dungitoj dum plenumo de ilia tasko, surbaze de la komunaj, ĝeneralaj principoj fiksitaj en la juro de la membroŝtatoj.
(4) Vsakdo se lahko na institucije Unije obrne v enem od jezikov Ustave in mora prejeti odgovor v istem jeziku.(4) Ĉiu havas eblecon sin turni skribe en iu ajn lingvo de la Konstitucio al la institucioj de la Unio, kaj en la sama lingvo ricevi respondon.
II-102. člen: Pravica dostopa do dokumentovII-102-a artikolo: Rajto pri aliro al la dokumentoj
Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije ne glede na nosilec dokumenta.Kiu ajn unia civitano, kaj natura aŭ jura persono havanta loĝlokon aŭ rezidejon laŭ estiganta dokumento en iu membroŝtato, rajtas aliri al la dokumentoj de la institucioj, organoj, oficejoj kaj agentejoj de la Unio, sendepende de ilia aperformo.
II-103. člen: Evropski varuh človekovih pravicII-103-a artikolo: La eŭropa mediaciisto
Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico, da se obrne na evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov in agencij Unije razen glede Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije.Kiu ajn unia civitano, kaj natura aŭ jura persono havanta loĝlokon aŭ rezidejon laŭ estiganta dokumento en iu membroŝtato, rajtas sin turni al la eŭropa mediaciisto okaze de oficaj misuzoj prezentiĝantaj dum la aktiveco de la institucioj, organoj, oficejoj aŭ agentejoj de la Unio, – escepte de la Kortumo de la Eŭropa Unio aganta en sia jurisdikcia agosfero.
II-104. člen: Pravica do peticijeII-104-a artikolo: La rajto pri peticio
Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico nasloviti peticijo na Evropski parlament.Kiu ajn unia civitano, kaj natura aŭ jura persono havanta loĝlokon aŭ rezidejon laŭ estiganta dokumento en iu membroŝtato, rajtas prezenti peticion al la Eŭropa Parlamento.
II-105. člen: Svoboda gibanja in prebivanjaII-105-a artikolo: Libera moviĝo kaj restado
(1) Vsak državljan Unije ima pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.(1) Ĉiu unia civitano rajtas libere moviĝi kaj restadi en la teritorio de la membroŝtatoj.
(2) Svoboda gibanja in prebivanja se lahko v skladu z Ustavo prizna državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju ene od držav članic.(2) En akordo kun la Konstitucio la libereco de moviĝo kaj restado estas garantiebla ankaŭ por tiuj civitanoj de tria lando, kiuj legitime restadas sur la teritorio de la membroŝtatoj.
II-106. člen: Diplomatska in konzularna zaščitaII-106-a artikolo: Diplomatia kaj konsula protekto
Vsak državljan Unije ima na ozemlju tretje države, v kateri država članica, katere državljan je, nima svojega predstavništva, pravico do zaščite diplomatskih ali konzularnih organov katere koli države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane te države.Kiu ajn civitano de la Unio rajtas uzi la protekton de la diplomatiaj aŭ konsulaj instancoj de iu ajn membroŝtato sur la teritorio de tia tria lando, kie la membroŝtato laŭ lia/ŝia ŝtataneco ne havas reprezentejon, laŭ la samaj kondiĉoj kiel la civitanoj de la koncerna membroŝtato.

VI. NASLOV: SODNO VARSTVOVI-a TITOLO: JURISDIKCIO
II-107. člen: Pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodiščaII-107-a artikolo: La rajto pri efika jura revizio kaj honesta tribunala debato
Vsakdo, ki so mu kršene pravice in svoboščine, zagotovljene s pravom Unije, ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem v skladu s pogoji, določenimi v tem členu.Ĉiu, kies rajtoj kaj liberecoj (garantiitaj fare de la juro de la Unio) estis ofenditaj, okaze de la kondiĉoj difinitaj en tiu ĉi artikolo, antaŭ la tribunalo havas rajton pri efika jura revizio.
Vsakdo ima pravico, da o njegovi zadevi pravično, javno in v razumnem roku odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče. Vsakdo ima možnost svetovanja, obrambe in zastopanja.Ĉiu havas rajton pri tio, ke sian aferon la pli frue, fare de la leĝo estigita, sendependa kaj neŭtrala tribunalo pritraktu honeste, publike kaj ene de racia tempodaŭro. Oni devas garantii por ĉiuj la eblecon por uzi konsultiĝon, defendon kaj reprezentadon.
Osebam, ki nimajo zadostnih sredstev, se odobri pravna pomoč, kolikor je ta potrebna za učinkovito zagotovitev dostopa do sodnega varstva.Por tiuj, kiuj ne havas sufiĉajn, monajn rimedojn, oni devas garantii senpagan juran helpon, se tiu ĉi helpo estas bezonata al la efika uzo de la jurisdikcio.
II-108. člen. Domneva nedolžnosti in pravica do obrambeII-108-a artikolo: La hipotezo de senkulpeco kaj la rajto pri defendo
(1) Obdolženec velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni dokazana v skladu z zakonom.(1) Oni devas supozi senkulpa ĉiujn suspektatajn personojn, ĝis kiam ilia kulpeco ne estos konstatita konvene al la leĝo.
(2) Vsakemu obdolžencu je zagotovljena pravica do obrambe.(2) Oni devas garantii por ĉiu suspektato la respekton de lia/ŝia rajto pri la defendo.
II-109. člen: Načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazniII-109-a artikolo: La principoj de la leĝeco kaj proporcieco de la krimagoj kaj punoj
(1) Nihče ne sme biti obsojen zaradi storitve ali opustitve, za katero v času, ko je bila storjena, nacionalno ali mednarodno pravo ni določalo, da je kazniva. Prav tako se mu ne sme izreči težja kazen od tiste, ki je bila zagrožena v času storitve dejanja. Če je bila v času po storitvi dejanja z zakonom predpisana milejša kazen, se uporabi ta.(1) Neniu estu kondamnita pro tia krimago aŭ neglektado, kiu dum la krimfaro surbaze de la hejmlanda aŭ internacia juro ne estis krimago. Tiel same oni ne rajtas surmeti pli severan punon, ol kiu estis aplikebla en la tempo de la krimfaro. Se post la efektivigo de iu krimago la leĝo ordonas surmeti pli mildan punon, oni devas apliki la pli mildan punon.
(2) Ta člen ne izključuje sojenja in kaznovanja osebe zaradi storitve ali opustitve, ki je bila v času, ko je bila storjena, kazniva po splošnih načelih, ki jih priznava skupnost narodov.(2) Tiu ĉi artikolo ne ekskludas la alkondukon antaŭ la tribunalon kaj la punadon de iu persono pro tia krimago aŭ neglektado, kiu en la tempo de la efektivigo estis krimago laŭ la ĝeneralaj principoj rekonitaj fare de la komunumo de la nacioj.
(3) Kazen ne sme biti nesorazmerna s kaznivim dejanjem. (3) La severeco de la punoj ne povas esti senproporcia, kompare al la krimago.
II-110. člen: Pravica, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakratII-110-a artikolo: Malpermeso de la duobla procedurigo kaj duobla puno
Nihče ne sme biti ponovno v kazenskem postopku ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil v Uniji v skladu z zakonom s pravnomočno sodbo že oproščen ali obsojen.Neniu estu procedurigita aŭ punita pro tia krimago, pro kiu li/ŝi en la Unio konforme al la leĝo jam estis valide absolvita aŭ kondamnita.

VII. NASLOV: SPLOŠNE DOLOČBE O RAZLAGI IN UPORABI LISTINEVII-a TITOLO: ĜENERALAJ DISPOZICIOJ KONCERNE LA INTERPRETADON KAJ APLIKON DE LA ĈARTO
II-111. člen: Področje uporabeII-111-a artikolo: Aplikokampo
(1) Določbe te listine se uporabljajo za institucije, organe, urade in agencije Unije ob spoštovanju načela subsidiarnosti, za države članice pa samo, ko izvajajo pravo Unije. Zato spoštujejo pravice, upoštevajo načela in spodbujajo njihovo uporabo v skladu s svojimi pristojnostmi in ob spoštovanju meja pristojnosti Unije, ki so ji dodeljene v drugih delih Ustave.(1) La adresitoj de la dispozicioj de tiu ĉi Ĉarto – ĉe konvena konsidero de principo de la subsidiareco – estas la institucioj, organoj oficejoj kaj agentejoj de la Unio, kaj la membroŝtatoj tiagrade, kiagrade ili plenumas la juron de la Unio. Konforme al tio ili – en sia agosfero kaj ene de la limoj de agorajtoj havigitaj al la Unio en la ceteraj partoj de la Konstitucio – respektas la rajtojn kaj principojn inkluditajn en tiu ĉi Ĉarto, kaj ili antaŭenigas la aplikadon de tiuj.
(2) Ta listina ne razširja področja uporabe prava Unije preko pristojnosti Unije in ne ustvarja nikakršnih novih pristojnosti ali nalog Unije, pa tudi ne spreminja pristojnosti in nalog, opredeljenih v drugih delih Ustave.(2) Tiu ĉi Ĉarto ne ampleksigas la aplikokampon de la unia juro trans la agorajtojn de la Unio, krome ne kreas novajn agorajtojn aŭ taskojn por la Unio, kaj ne modifas la agorajtojn kaj taskojn difinitajn en la ceteraj partoj de la Konstitucio.
II-112. člen: Področje uporabe in razlaga pravic in načelII-112-a artikolo: La valido kaj interpretado de la rajtoj kaj principoj
(1) Kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava ta listina, mora biti predpisano z zakonom in spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svoboščin. Ob upoštevanju načela sorazmernosti so omejitve dovoljene samo, če so potrebne in če dejansko izpolnjujejo cilje v splošnem interesu, ki jih priznava Unija, ali če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih.(1) La praktikado de la rajtoj kaj liberecoj rekonitaj en tiu ĉi Ĉarto restrikteblas nur en leĝo kaj ĉe respekto de la esenca enhavo de tiuj ĉi rajtoj kaj liberecoj. Atente pri la principo de la proporcieco ilia restrikto eblas nur en tiu okazo, se ĝi estas neforlasebla kaj efektive servas la ĝeneralinteresajn celdifinojn rekonitajn de la Unio, aŭ la defendon de rajtoj kaj liberecoj de aliuloj.
(2) Pravice, ki jih priznava ta listina in ki jih urejajo določbe drugih delov Ustave, se uresničujejo v skladu s pogoji in v mejah, opredeljenih v teh delih.(2) La rajtoj rekonitaj en la Ĉarto kaj reglamentitaj en la ceteraj partoj de la Konstitucio estas praktikeblaj nur ĉe kondiĉoj kaj limigoj tie difinitaj.
(3) Kolikor ta listina vsebuje pravice, ki ustrezajo pravicam, zagotovljenim z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sta vsebina in obseg teh pravic enaka kot vsebina in obseg pravic, ki ju določa navedena konvencija. Ta določba ne preprečuje širšega varstva po pravu Unije.(3) Se tiu ĉi Ĉarto enhavas tiujn rajtojn, kiuj konvenas al la rajtoj garantiitaj en la eŭropa interkonsento pri defendo de homaj rajtoj kaj fundamentaj liberecoj, tiam la enhavon kaj amplekson de tiuj ĉi rajtoj oni devas konsideri identaj kun tiuj, kiuj troviĝas en la menciita interkonsento. Tiu ĉi dispozicio ne malhelpas, ke la juro de la Unio donu pli ampleksan defendon.
(4) Kolikor so v tej listini priznane temeljne pravice, kot izhajajo iz skupnih ustavnih tradicij držav članic, je treba te pravice razlagati skladno s temi tradicijami.(4) Se ĉi tiu Ĉarto rekonas fundamentajn rajtojn devenantajn el la komunaj, konstituciaj tradicioj de la membroŝtatoj, tiam oni devas interpreti tiujn ĉi rajtojn en akordo kun tiuj tradicioj.
(5) Določbe te listine, v katerih so določena načela, se lahko izvajajo z akti institucij, organov, uradov in agencij Unije ter akti držav članic za izvajanje prava Unije v skladu z njihovimi pristojnostmi. Nanje se sme pred sodišči sklicevati samo pri razlagi teh aktov in pri odločanju o njihovi zakonitosti.(5) La dispozicioj de ĉi tiu Ĉarto inkludantaj bazajn principojn estas efektivigeblaj pere de leĝdonaj kaj plenumaj aktoj alprenitaj fare de la institucioj, organoj oficejoj, kaj agentejoj de la Unio dum praktikado de siaj agorajtoj, kaj pere de juraj aktoj alprenitaj fare de la membroŝtatoj por plenumi la unian juron. Oni povas invoki ĉi tiujn dispoziciojn antaŭ la tribunalo nur okaze de interpretado aŭ prijuĝo de la legitimeco de ĉi tiuj juraj aktoj.
(6) Nacionalne zakonodaje in običaji se morajo v celoti upoštevati v skladu s to listino.(6) Oni devas plene konsideri la naciajn jurajn normojn kaj praktikojn laŭ la difinoj en ĉi tiu Ĉarto.
(7) Sodišča Unije in držav članic ustrezno upoštevajo pojasnila, pripravljena kot vodilo za razlago Listine o temeljnih pravicah.(7) La Kortumo de la Unio kaj la tribunaloj de la membroŝtatoj devas konvene konsideri la klarigojn pretiĝintajn kiel gvidlinioj por interpretado de la Ĉarto de Fundamentaj Rajtoj.
II-113. člen: Raven varstvaII-113-a artikolo: La nivelo de la protekto
Nobena določba te listine se ne sme razlagati kot omejevanje ali zoževanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih priznavajo pravo Unije, mednarodno pravo in mednarodni sporazumi, katerih pogodbenice so Unija ali vse države članice, predvsem Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ustave držav članic.Neniu el la dispozicioj de ĉi tiu ĉarto estas interpretebla tiel, ke ĝi restriktas aŭ tuŝas malavantaĝe tiujn homajn rajtojn kaj fundamentajn liberecojn, kiujn – en siaj aplikokampoj – rekonas la juro de la Unio, la internacia juro, la konstitucioj de la membroŝtatoj, krome la internaciaj interkonsentoj ligitaj ĉe partopreno de la Unio kaj ĉiuj membroŝtatoj, tiel precipe la eŭropa konvencio pri la protekto de homaj rajtoj kaj fundamentaj liberecoj.
II-114. člen: Prepoved zlorabe pravicII-114-a artikolo: La malpermeso de la misuzo per la rajto
Nobene določbe te listine se ne sme razlagati, kot da podeljuje pravico opravljanja kakršne koli dejavnosti ali storitve kakršnega koli dejanja, katerega cilj bi bil odpraviti pravice in svoboščine, priznane v tej listini, ali jih omejiti bolj, kakor je predvideno v tej listini.Neniu el la dispozicioj de ĉi tiu Ĉarto estas interpretebla tiel, ke ĝi donus iun ajn rajton por daŭrigi aŭ efektivigi tian agadon, kiu celas al ofendo de rajtoj kaj liberecoj agnoskitaj en ĉi tiu Ĉarto, aŭ al ilia pli grandmezura limigo ol la ĉi tie difinita.